Prototipni superračunalnik, ki nosi delovno ime Maister in stoji na dvorišču tehniških fakultet v središču Maribora, je namenjen razvoju ter testiranju sistemskih in programskih rešitev, ki bodo podlaga za gradnjo primarnega superračunalniškega sistema na Institutu informacijskih znanosti (IZUM).

Računska zmogljivost Maistra je do 244 TeraFLOPS, kar je po besedah prorektorja univerze Miralema Hadžiselimovića podobno, kot če bi imeli 31.688 planetov Zemlja s 7,7 milijarde ljudmi, ki bi hkrati računali. "Primarni računalnik pa bo imel še 50-krat večjo zmogljivost," je ponazoril.

Primarni superračunalnik, ki bo nosil ime Vega, bo imel računsko zmogljivost deset PetaFLOPS, vzporedno pa na Fakulteti za informacijske študije v Novem mestu vzpostavljajo strežniški sistem za oddaljeni dostop, imenovan Trdina, ki je namenjen preizkušanju hitrih povezav in uporabe prototipnega in primarnega superračunalnika v Mariboru z oddaljene lokacije. Vrednost vseh treh skupaj je ocenjena na 20 milijonov evrov, od tega bo večina denarja prišla iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.

Omenjeni sistem bo predstavljal najzmogljivejši javni superračunalnik v Sloveniji - po načelu odprte javne raziskovalne infrastrukture bo namreč na voljo vsem javnim raziskovalnim organizacijam v državi, pa tudi gospodarstvu. Če bi Vego zagnali že danes, bi bil 20. najzmogljivejši superračunalnik na svetu, konec prihodnjega leta pa bo zaradi predvidenega napredovanja konkurence najverjetneje med 40 najzmogljivejšimi na svetu, ocenjuje Hadžiselimović.

Superračunalniki so potrebni za obdelavo čedalje večjih količin podatkov in se lahko uporabljajo za raziskovanje na različnih področjih, od umetne inteligence in informacijske varnosti do znanosti o življenju.

Projekt financirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj ter Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike 2014-2020. Skupna višina sredstev je 20 milijonov evrov.

Premier Šarec je ob slovesnem zagonu dejal, da se svet razvija z neverjetno hitrostjo, "vsak dan slišimo za razvoj nove tehnologije, ki naj bi nam v prihodnosti olajšala življenje. Dejstvo, da je Slovenija del skupnega evropskega projekta za visokozmogljivo računalništvo, je izjemen dosežek." In dodal, da se s superračunalniškim centrom Slovenija "pridružuje vodilni ekipi, ki gradi in soustvarja razvojni preboj celotne Evropske unije. Zagon superračunalnika je tako tudi priložnost za Maribor, Štajersko in Slovenijo, da pokažemo celotnemu svetu, kako napredni smo in kakšne razvojne potenciale še imamo." 

Gumb za zagon je simbolno vklopil tudi minister Počivalšek, ki je dejal, da se s tem "krepijo tudi raziskovalne kapacitete v vzhodni kohezijski regiji, znanost in gospodarstvo pa pridobivata pomembno spodbudo za prihodnost". 

Rektor Univerze v Mariboru Zdravko Kačič pa: "Današnji dogodek razumemo kot pomemben korak na poti povečanja vlaganj v raziskave in razvoj v slovenskem prostoru ter kot dober primer umeščanja razvojnih potencialov v posamezna okolja. Na Univerzi v Mariboru to prepoznavamo kot pomembno priložnost tako za Univerzo v Mariboru, mesto Maribor, širšo regijo, kot tudi za vse slovenske visokošolske in raziskovalne institucije, torej kot pomemben korak za ves slovenski prostor."