Znanost in tehnologija

V 40 minutah prazna spletna denarnica, več sto tisoč evrov pa na računu v tujini

Ljubljana, 06. 12. 2024 07.23 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Luka Černe
Komentarji
62

To je zgodba samo enega izmed slovenskih podjetij, ko je zaposleni goljufom nevede poslal podatke za vstop v spletno banko, ti pa so nato več sto tisoč evrov nakazali v tujino. Kljub človeški napaki se podjetja zdaj sprašujejo, zakaj jih banka na nakazilo ni opozorila, kljub neznanemu prejemniku in ogromnemu znesku je namreč nakazilo v tujino izvedla brez posvetovanja s komitenti. Več kot 15 takšnih primerov s skupno škodo več kot dva milijona evrov v zadnjem mesecu beleži tudi Policija, ki je uspela odkriti in zavarovati prek milijon evrov.

Eno od slovenskih podjetij je prejšnji mesec na svoj elektronski naslov prejelo sporočilo, da je treba obnoviti žeton na mobilni banki. Zaposleni je odprl prejeto povezavo, nato prejel novo e-sporočilo in sledil navodilom. "Sledil je vnos te kode in potrditev mobilne aplikacije, nakar je dobila stranka obvestilo, da je bila posodobitev uspešna, tu je bila zadeva zaključena. Stranka je menila, da je zadeva zaključena, uspešno nameščena, da je programska aplikacija posodobljena in da je to to," je povedal odvetnik oškodovanega podjetja Rok Trbovc.

A namesto posodobitve aplikacije je v samo štiridesetih minutah iz bančnega računa podjetja preko plačilnega naloga, ki ga podjetje ni ustvarilo, izginilo več 100 tisoč evrov. To je samo en primer spletne prevare od petnajstih, ki jih je policija obravnavala v zadnjem mesecu, s skupno škodo več kot dva milijona evrov. Oškodovana podjetja ob tem skrbi, da ob neobičajni transakciji ena od bank ni ukrepala dovolj hitro.

"Šlo je za transakcijo na nepreverjen račun na račun družbe, s katero banka ni poslovala, v tretjo državo članico, transakcija je bila pod oznako nujno, šlo je za nakazilo velikega denarnega sredstva, s katerim stranka predhodno nikoli ni odrejala tako velikih transakcij, in vse to so neki pokazatelji, ki bi morali skozi neki varnostni mehanizem banke biti upoštevani pri neki varnostni shemi o transakciji, ampak očitno je tukaj sistem zatajil," je pojasnil Trbovc.

Kljub temu da so nam iz banke OTP odgovorili, da v primeru spletnih prijav postopajo v skladu s pristojnostmi, da vsak primer obravnavajo zelo resno in ažurno, napore pa da usmerjajo tudi v izobraževanje.

A zastopnik nekaterih podjetij danes pravi drugače, da je banka o nenavadnem nakazilu komitenta obvestila šele po štirih urah, torej ko je bilo nakazilo že izvedeno, ter da nadaljnje komunikacije skorajda ni bilo. "Komunikacija je potekala enostransko v smeri komitent–banka, ne pa v smeri banka–komitent, kar bi bilo za pričakovati, tako da edina komunikacija, edina informacija, ki jo je stranka dobila, je s strani Policije, medtem ko s strani banke stranka ni dobila nobene informacije," je dejal. 

Podjetje prav tako od banke ni izvedelo, kaj se je nadalje dogajalo z ukradenim denarjem, iz Policije pa so sporočili, da so uspešno odkrili in zavarovali preko milijon evrov denarnih sredstev v tujini. "Stranka zelo dobro sodeluje s Policijo, tudi Policija je zelo odzivna in stranka je seznanjena, da naj bi Policija uspela zadržati določena denarna sredstva," je potrdil odvetnik. 

Tako kot Trbovc tudi Policija opaža, da so spletne goljufije že leta v porastu, saj da so samo v zadnjem letu obravnavali več kot 1800 primerov s skupno škodo več kot 28 milijonov evrov. Iz OTP banke pa ob tem opozarjajo, da naj stranke sumljivih sporočil ne odpirajo in ne klikajo na povezave, saj da banka dostopa do spletne banke strankam nikoli ne bo poslala preko sporočila.

Pomembno je, da stranke sumljivih elektronskih ali SMS-sporočil ne odpirajo in nikakor ne klikajo na povezave, ki so v njih. Banka strankam dostopa do spletne banke nikdar ne bo poslala po elektronski pošti ali SMS-sporočilu.


UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.

KOMENTARJI (62)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

mbedrac
08. 12. 2024 13.23
+1
Ni mi jasno, zakaj ne bi mogel v spletni banki nastavit nekega zneska, nad katerim mora nekdo iz banke po telefonu poklicat vsaj dve vnaprej določeni osebi, da potrdijo prenos denarja. Izi bizi za programerja in za banko. Pa da banka ne ve, kam je šel denar, to so navadne pravljice za male otroke.
bububu123
06. 12. 2024 18.15
-2
Zakaj bi bila banka kriva če človek pohlepen!!! Pa ni šans da dam komu svoje podatke!!
mastablasta
06. 12. 2024 18.53
+0
znaš brati? prebereš preden komentiraš? nihče ni dal nobenih podatkov. bil je email da je potrebno opsodobiti podpis. ko je kliknil je prejel SMS za vnos enkratnega gesla in je to storil, ter nato prejel obvestilo da je posodobitev uspešno narejena. medtem pa so ukradli denar. kriva je banka, ki ni preverila ali je nekdo v podjetju res odobril prenos tako velikega zneska. to se navadno preveri. če ne zaradi drugega se preveri zaradi pranja denarja. mene so klicali ker sem kupil letalsko karto za 2000EUR. oni so pa več sto tisoč nakazali pa banka ni preverila ali so res želeli opraviti tako veliko nakazilo.
Bflat
06. 12. 2024 13.37
+5
jazpatipažidanamarela
06. 12. 2024 13.17
+2
Mogoče tudi kateri zaposleni na bankah sodelujejo pri tej zadevi. Povsod kjer je vpleten človeški faktor je lahko problem. Pred kratkim se je izvedelo za en primer, ko je oseba obiskovsla računalniški tečaj in po koncu tečaja je morala dati EMŠO, e-naslov in tel. številko. Ta EMŠO je dsla zato, ker je mislila, ds bo dobila dokument v takšni obliki kot je diploma, da je opravila tečaj kar pa se potem ni zgodilo in je prišlo samo obvestilo, na A4 papirju, da je uspešno opravila določen tečaj. Že čez dva dni, ko je dala podatke, je dobila na e-naslov scam sporočila, da naj klikne določene povezave česar pa ni naredila. Ji je pa bilo čudno, da je dobila scame na ta e-naslov, ker ga uporablja za uradne zadeve. Glede EMŠO-ja je zdaj skoz v strahu, da se bo izkoristil.
mackon08
06. 12. 2024 12.49
+5
Pa dajte no vsak butec ven da banke ne pošiljajo povezsve preko maila ali sms. Banka ni kriva nič. Kriv je butl ba firmi.
nemski_ovcar
06. 12. 2024 12.09
+10
Vse manj zaupam digitalnim sranjem.
duhccc
06. 12. 2024 11.38
+8
potem pa strmijo za digitalno valuto k bos lahko cez noc brez vsega ... da ne govorimo ce se bo sistem sesul in bojo rabli vec ni da ga bojo vspostavili .. pa hekerji k bojo lahko zablokirali vse k mislim da ni sistema ki ga nebi mogu heker ...pa se v trgovino nebos mogu pa najbol nujne stavri ze sedaj kje ne deluje sistem z placilom z kartico mislim nagaja...
Delavec_Slo
06. 12. 2024 11.43
+6
Tomvojo
06. 12. 2024 11.17
+4
Gotovo je imel premalo pameten telefon.
Sandi11
06. 12. 2024 10.20
+3
In še: ni niti treba, da se imena firm razlikujejo, dovolj je, da se razlikuje njihov naslov. Kar nekaj gostiln v Sloveniji npr. ima enako ime - npr. Lipa.
Sandi11
06. 12. 2024 10.19
+3
Je treba paziti, kaj se vpisuje v e-banko, ker se lahko firma razlikuje samo v eni sami črki in pošlješ banditu namesto dobavitelju.
cirenij
06. 12. 2024 10.13
+4
Pa dajte ga fiksat! Kar nas najbolj zanima, pa zaklenjeno!
AxisDeus
06. 12. 2024 10.03
+4
To je pač zato, ker je večina ljudi površnih in s slabim bralnim razumevanjem. Pred leti sem bil v firmi zadolžen tudi za dobavo spojin in mi ni prišlo na pamet, da ne bi dvakrat preveril, kdo ponuja in kaj, pa še to sem vedno bil nervozen, da sem kaj spregledal in predal delo drugemu, kakor hitro je bilo možno. Če zaposlenemu pač ni jasno, da z bančnimi podatki firme lahko upravljata le finančnik in direktor, je ali v zanič (da mora to delati oz. se mu to zaupa) ali sumljivi firmi (ne bi se čudil, če bi iskali grešnegakozla za kakšno mahinacijo), ali pa spada nazaj v srednjo šolo.
nemski_ovcar
06. 12. 2024 10.02
+0
A spletni nakupi so pa 100% varni? Vedno imajo vse tvoje podatke iz kartice. Zakaj banke nimajo kakih kartic kamor bi si nakazal recimo 100eur, pa da s take kartice plačaš na Temu
Ricinus
06. 12. 2024 10.11
+8
Kaj pišeš, saj jih imajo, konkretno tudi OTP banka ima tako kartico
IS58
06. 12. 2024 10.36
+4
nemški ovčar, očitno si slabo obveščen. Na OTP banki dobiš predplačniško kartico na katrero si iz računa prenakažeš potreben denar za plačilo napr. TEMU-ju. Enostavno kot pasulj.
nemski_ovcar
06. 12. 2024 12.00
+1
Janez_53
08. 12. 2024 09.22
+2
Nemški ovčar, ti pa nisi najbolj razgledan! Že leta obstaja možnost, da imaš posebno kartico, ki jo napolniš do zneska, ki ga rabiš za spletni nakup, nato pa izvršiš plačilo
oježeš
06. 12. 2024 09.58
+1
Za nestrokovnost posameznika so tako vedno krivi drugi. So že vedeli zakaj so uničili SDK. Če bi bančnik moral ročno nakazati denar na račun v tujini, bi se večkrat vprašal, če gre na pravi naslov, tako pa poteka vse avtomatsko je pa nemogoče slediti vsem nakazilom. Pa tudi, če bi, bis e našli ljudje, ki bi zagnali vik in krik, da je vse pod nadzorom. Firme same naj kaj ukrenejo na tem področju in vse, ki imajo opravka z denarjem v firmi naj usposobijo glede dandanašnje nevarnosti spletnih kraj. Ali je tako tečko zavrteti telefon in vprašati v firmo, če so res izdali zahtevek za plačilo? Da pa nameščajo v službene računalnike v firmah aplikacije od neznancev, je pa katastrofa s strani uslužbencev. Pa v firmah imajo IT strokovnjake, pa ne da bi se prej obrnili nanje in se posvetovali glede zahtev neznancev
cirenij
06. 12. 2024 09.57
+5
Nimam veliko, ampak na to se ne odzivam in takoj brišem e-mail.
Volja
06. 12. 2024 09.56
+4
OTP banki v opozorilo glede njihove spletne banke mobilne banke....vedno, ampak res vesno, ko izvajam plačilni promet se pojavijo po naključju motrča SMS sporočila in glej ga vraga že pri naslednjem obisku spletne banke...nastanejo motnje...kot da tipkovnica ne prime na spletnih obrazcih banke enkrat v tem drugoc v drugem polju....se igrajo to v vašem IT v sklopu z drugimi IT "javnimi" podjetji???? Dokler se niso začela pojavljati SMS sporočila je bilo dolgo mir in b.p.
Volja
06. 12. 2024 09.57
+2
Ricinus
06. 12. 2024 10.14
+2
Iz SKBNet sem pač moral na OTP spletno banko in res ne vem s čim so si oni zaslužili lani naziv najboljše spletne banke. Kot dan in noč
Volja
06. 12. 2024 10.18
+2
Moram dodati, da zadnje čase prednjačijo emaili preko Gmail.com..
Volja
06. 12. 2024 11.46
+2
@Ricinus, v bistvu je zanimiva bančna platforma, ko jo enkrat spoznaš. Žal, taka platforma mora biti z vsemi vtičnici, ki se tudi ponavljajo, kar velik izziv IT strokovnjakom OTP bankr glede zagotavljanja varnosti plačilnega prometa. Morda zato pač ne morejo takoj zagotoviti verodostojnega potrdila o bančnem plačilu, ker gre se čez cel kup "predalčkov"....
Sandi11
06. 12. 2024 09.44
+5
Ne vem, kdaj so to spremenili, ampak ko sem jaz nazadnje želela plačati račun in nisem vtipkala hišne številke naslova prejemnika v e-banko, mi e-banka ni želela izvesti plačilnega naloga. Tudi, ko sem še fizično plačevala na banki, je bančni uslužbenec zahteval, da je v poljih za naziv in naslov prejemnika vedno celoten naziv in naslov prejemnika - naziv, ulica, hišna številka, pošta.
spam1
06. 12. 2024 09.55
+3
Lahko napišeš kar koli: Leva kanta desno 12, 8943 Bimberk, pa bo šlo skozi
Bozonov higgs
06. 12. 2024 09.30
+8
Ti ljudje niso normalni.
FONDAČ
06. 12. 2024 09.20
+23
Nekoč je bila služba družbenega knjigovodstva. Ukinili so jo zato, da lahko kradejo.
Sandi11
06. 12. 2024 09.45
+7
Še letos spomladi nisi mogel kar neznanemu prejemniku nakazati denarja, si moral vedeti naziv, naslov prejemnika, račun in sklicno številko, da si lahko plačal To je zdaj novo. Očitno so zaradi direktiv ukinili varovalko,...
katalizatorček
06. 12. 2024 09.47
+4
Kljub temu prav večina voli še vedno ena in ta iste ,a parlamentarci so en stroj in stalno nam kradejo ,ampak narod še kar se strinja,mislim da ni lopova na svetu ,ki bi to nehal delat.
cirenij
06. 12. 2024 09.56
+2
Ja, SDK je bil zakon! Zdaj pa gre vse v franže!
MarJANŠArec
06. 12. 2024 09.08
+13
Ni mi jasno kako ne morejo ugotoviti kdo je lasnik racuna, na katerega je prisel ukraden denar.