Umrl je fizik, matematik in astrofizik Stephen Hawking. Novico so sporočili njegovi otroci. "Globoko obžalujemo smrt našega dragega očeta. Bil je velik znanstvenik in izreden človek, čigar delo in nasledstvo bosta živela še mnoga leta,'' so sporočili Lucy, Robert in Timothy Hawking.
Umrl je spokojno v svojem domu v Cambridgeu v zgodnji jutranjih urah, je pojasnila njegova družina.
Izpostavili so njegov pogum in vztrajnost, njegova genialnost in tudi smisel za humor pa sta navdahnila številne po vsem svetu.
Osredotočal se je na raziskovanje črnih lukenj in nastanka vesolja. Hawking je bil prvi, ki je sestavil teorijo o kozmologiji, ki vsebuje tako relativnost kot kvantno mehaniko. Prav tako je leta 1974 odkril, da črne luknje oddajajo zelo šibko sevanje, ki so ga imenovali po odkritelju Hawkingovo sevanje. To sevanje nastaja zaradi kvantnih pojavov prav na meji, od koder najhitrejši delci še lahko pobegnejo, preden se za vselej izgubijo v črni luknji.
Njegove ideje so zaznamovale razvoj astrofizike
''Stephen Hawking je bil eden ključnih raziskovalcev na področju teorije črnih lukenj. Ukvarjal se je s singularnostjo v njih, pa tudi s pojavi na njihovi površini. Tako je med drugim odkril mehanizem, preko katerega lahko črne luknje izgubljajo maso oz. izhlapevajo in je poimenovan po njem kot Hawkingovo sevanje. S svojim delom je neposredno ali posredno vplival na vse, ki se kakorkoli ukvarjamo z raziskovalnimi temami povezanimi s črnimi luknjami,'' je ob njegovi smrti za 24ur.com dejala slovenska astrofizičarka Andreja Gomboc, profesorica astronomije in raziskovalka v Centru za astrofiziko in kozmologijo Univerze v Novi Gorici.
''Velike zasluge ima seveda za popularizacijo znanosti, še posebej fizike in astronomije. Bil je najbolj znan fizik današnjega časa in mislim, da je bil njegov vpliv na zanimanje in zavedanje o znanosti v širši javnosti ogromen,'' je še dodala.
''Drzne, neobičajne in pogosto prelomne ideje Stephena Hawkinga so zaznamovale razvoj astrofizike, kozmologije in teoretične fizike v zadnjih desetletjih. Obenem je treba poudariti njegov humor in iskrivost njegovih komentarjev. Ti pa se niso dotikali le znanosti. Njegova leta 1988 objavljena poljudna knjiga Kratka zgodovina časa je marsikomu pokazala, da lahko razume tudi odgovore na precej zapletena vprašanja. To je pomembno tudi za naš pogled na svet, saj nas brez zaupanja v našo lastno zmožnost kritičnega razmisleka vse prehitro odnese tok manipulacij. Njegova direktna in odkrita opozorila o pomenu javnih služb, podnebnih spremembah, računalniških virusih, umetni inteligenci in o ranljivosti obstoja človeštva so vzpodbudila živahne razprave, za katere bi bilo za vse nas dobro, da bi se zaključile z odgovornimi odločitvami in to, preden bo prepozno. Hawkingu je sedaj lahko vseeno, nam pa ne bi smelo biti,'' pa je za 24ur.com dejal profesor na ljubljanski fakulteti za matematiko in fiziko Tomaž Zwitter.
Za svoje delo sicer ni nikoli prejel Nobelove nagrade, ker za njegove teorije do zdaj ne obstajajo oprijemljivi opazovalni dokazi, pojasnjujejo pri švedskem komiteju.
Napovedali so mu le dve leti življenja
Rodil se je 8. januarja 1942 v Oxfordu v Anglji, natanko 300 let po smrti italijanskega fizika, matematika in astronoma Galilea Galileija. Na tamkajšnji univerzi je končal študij fizike. Iz kozmologije je doktoriral na univerzi Cambridge.
Leta 1963 so mu diagnosticirali bolezen motoričnega nevrona, imenovano amiotrofična lateralna skleroza, zaradi katere je ohromel. Takrat so mu – pri 21 letih – zdravniki napovedali le še dve leti življenja. Posledično ni mogel govoriti, zato je s svetom komuniciral prek računalnika. V intervjuju za New York Times Magazine je pred leti dejal: ''Moja pričakovanja so bila izničena, ko sem bil star 21. Vse potem je bonus''.
Številne je navdušil s svojimi knjigami, ko je znanost predstavil na tudi laikom prijazen način. Med najbolj znanimi njegovimi deli sta Kratka zgodovina časa in Vesolje v orehovi lupini.
Opozarjal je na nevarnosti AI
''Sem fizik, kozmolog in sanjač. Čeprav se ne morem premikati in govorim prek računalnika, sem v mislih svoboden. Svoboden, da lahko raziskujem vesolje in postavljam velika vprašanja,'' se je nekoč predstavil. Njegova velika želja je bila, kljub bolezni, da bi poletel v vesolje. Ko mu je polet ponudil britanski poslovnež Richard Branson, je nemudoma privolil.
Hawking je bil znan po skeptičnih pogledih na to, da bi človeštvo lahko ohranilo zdravo Zemljo. Lani je tako komentiral, da ima človeštvo le okoli 100 let, da naseli drug planet, če želi kot vrsta preživeti.
Opozarjal je tudi na nevarnost, ki jo po mnenju nekaterih predstavlja umetna inteligenca (AI). Verjel je, da bo ob stalnem napredku AI razvila um, ki deluje podobno kot človeški možgani. Prav zato je predlagal ustanovitev svetovnega organa, ki bo preprečil, da bi AI nadvladala umrljive ustvarjalce.
Po njegovi zgodbi so posneli film
Leta 2014 je po njegovi zgodbi nastal film Teorija vsega, v katerem je blestel Eddie Redmayne, za kar je tudi prejel oskarja za glavno moško vlogo. Nastopil je tudi v priljubljeni seriji Veliki pokovci (The Big Bang Theory).
Hawking je bil poročen dvakrat. Prvič z Jane Wilde, s katero je imel tri otroke: Roberta, rojenega 1967,leta 1970 se je rodila hči Lucy, leta 1979 še sin Timothy. Leta 1995 se je poročil z nekdanjo negovalko Elaine Mason. Ločila sta se leta 2006. V zadnjih letih naj bi se znova zbližal s prvo ženo.
KOMENTARJI (136)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.