Umetno 'sonce': V Franciji postavili nov rekord

Procesu zlivanja jeder, ki poganja Sonce in zvezde in ki ga želijo znanstveniki zagnati tudi na Zemlji, pravimo fuzija. To je zagotovo energija prihodnosti, saj gre za čist, varen in skoraj neomejen vir energije. Za gorivo bi potrebovali le litij in vodo, že liter vodika pa bi bil dovolj za toliko energije, kot je proizvede termoelektrarna s 10.000 tonami premoga, in delovanje ne bi povzročalo nobenih škodljivih izpustov. A prve komercialne fuzijske elektrarne oziroma 'umetna sonca' lahko pričakujemo šele v drugi polovici stoletja, smo poročali. 

Eksperimenti na napravi West potekajo v sodelovanju s konzorcijem Eurofusion in drugimi mednarodnimi laboratoriji, ki si prizadevajo za razvoj fuzijske energije in podpirajo prihodnje obratovanje reaktorja Iter. Del konzorcija Eurofusion je tudi Slovenska fuzijska asociacija.

Kot so sporočili iz Slovenske fuzijska asociacije, sta tokamaka West v Cadarachu v Franciji in East v Hefeiju na Kitajskem sta nedavno postavila nova rekorda v trajanju fuzijske plazme, kar pomeni, da sta uspela stabilno vzdrževati ekstremne pogoje za fuzijsko reakcijo dlje časa kot kdaj koli prej. West je dosegel 1337 sekund oz. približno 22 minut, s čimer je presegel rekord, ki so ga pred nekaj tedni postavili v kitajskem tokamaku East, ki je kot prvi presegel mejo tisoč sekund - 1066 sekund oz. nekaj manj kot 18 minut.

Kot so navedli v Slovenski fuzijski asociaciji, je doseganje takšnih dolgih pulzov ključni mejnik za naprave, kot je veliki fuzijski reaktor v Cadarachu v Franciji Iter, ki bodo morale vzdrževati fuzijsko plazmo več minut.

Končni cilj je po njihovih navedbah nadzorovati plazmo, ki je samo po sebi nestabilna in hkrati zagotoviti, da bodo komponente in materiali izpostavljeni plazmi zdržali vse obremenitve. Obvladovanje nestabilne plazme v daljšem časovnem obdobju je tehnološki izziv in bistveni pogoj za nadzorovanje samo-vzdržne plazme, ki jo poganjajo fuzijske reakcije, kot bo to v primeru Itra, in nazadnje fuzijskih elektrarn v industrijskem obsegu, so zapisali.

"Dosežek, ki ga predstavljata nova rekorda je izjemno pomemben za prihodnost raziskav jedrske fuzije. Kaže na to, da kljub še vedno nepopolnemu razumevanju procesov v plazmi zaradi njene izjemne kompleksnosti znanstveniki uspešno napredujejo," je za STA dejal raziskovalec na področju fuzije in vodja odseka za reaktorsko fiziko na Institutu Jožef Stefan Luka Snoj.

Kot je pojasnil, je plazma izjemno nepredvidljiva, raziskovalci pa je še vedno ne razumejo v celoti. Eden največjih izzivov je njena nestabilnost. "V tokamakih se plazma nenehno spreminja, pojavijo se motnje, ki lahko hitro ugasnejo celotno reakcijo. V preteklosti so te nestabilnosti pogosto pomenile, da reaktor ni mogel delovati dlje časa. Napredek, ki ga vidimo danes, ko trajanje plazme podaljšujemo iz sekund v minute, dokazuje, da se sposobnost nadzorovanja plazme izboljšuje, kar je ključen korak proti delujočim fuzijskim reaktorjem prihodnosti," je še dejal Snoj.