Umetna inteligenca je za človeštvo izziv in hkrati velika priložnost

Spremembe so tako hitre, da jih vlade in podjetja težko dohajajo. Medtem, ko se večina strokovnjakov trudi umestiti ali vsaj pojasniti način, kako bomo v prihodnje sobivali z umetno inteligenco(UI), se predvsem v znanstvenih krogih že čuti optimizem. Mitja Luštrek s svojo ekipo na Institutu Jožef Stefan (IJS) gradi modele strojnega učenja za zdravstvo. "Na eni strani postavljamo modele, ki znajo interpretirati senzorične podatke in s katerimi ugotavljamo človekovo zdravje, počutje. Druga veja naše dejavnosti napoveduje zdravstvene izide in predlaga ukrepe, ki jih je treba implementirati. Recimo na modelu bolnika s srčnim popuščanjem skušamo predlagati, kaj naredi, da se počutje izboljša."

 Njihov najmlajši projekt, podprt tudi z evropskimi sredstvi bo povzročil še večje spremembe. "Tukaj bomo napovedovali dolgoročne zdravstvene izide otrok in mladine s podatki iz zdravstvenega kartona in podatki iz športnovzgojnega kartona. Na podlagi teh podatkov lahko napovemo, za nekega otroka, ki se toliko giba in je toliko fit ter tako telesno maso, ima tako verjetnost, da bo na stara leta dobil neko kronično bolezen."

Bomo zaradi umetne inteligence in tehnoloških sposobnosti, ki jih s predvidevanjem prinaša, živeli bolj kakovostno? Bomo bolj zdravi in živeli dlje? "Na preventivi lahko umetna inteligenca največ naredi. Da hitro opazi, da mi počnemo nekaj, kar ni najbolj zdravo, in predlaga, kaj bi bilo prav za nas bolj zdravo ravnanje. Kakšna prehrana, kakšne vrste aktivnosti, kateri deli našega dneva so tisti, ki nam povzročajo največ stresa. Na teh področjih nam lahko predlaga, kaj naj spremenimo."

Deepmind - Alphafold

Verjetno največji preboj umetne inteligence na področju zdravstva, biotehnologije in biokemije je uspel znanstvenikom podjetja DeepMind. Alphafold2 je prekosil vse biologe, ki so 50 let skušali ugotoviti, kakšne 3D-oblike imajo posamezne beljakovine. Profesor strukturne biologije s  pourtsmoutske univerze John McGeehan je ob tem dejal še:

"Za kar smo potrebovali mesece in leta, je AlphaFoldu uspelo narediti v enem vikendu." Beljakovine so kompleksne molekule, ki so bistvenega pomena za življenje. A ker jih je samo v človeškem telesu okoli 20.000 (v naravi vsaj osem milijonov) in ker ima vsaka svojo edinstveno obliko, jih je doslej bilo zelo težko določiti, posledično pa tudi ugotoviti, kako delujejo.

Tehnologijo že uporabljajo predvsem pri razumevanju virusov, bakterij in bolezni. "Mislim, da so že odobrena zdravila, ki jih je odkrila umetna inteligenca. Za zdaj je tega relativno malo, ampak ne dvomim, da bomo kmalu videli eksponentno rast teh aplikacij, pa ne samo v zdravstvu," dodaja Luštrek.

Znanstveniki v farmacevtskem gigantu Moderna so pred kratkim razkrili, da je razvoj na področju umetne inteligence v farmaciji omogočil, da bodo do leta 2030 razvili cepivo proti raku, kardiovaskularnim in avtoimunskim boleznim.

Lahko bi delali le štiri ure in bolj učinkovito

Domala vsi znanstveniki s področja UI zadnje tedne in mesece opozarjajo na vlogo kritičnega razmišljanja. Toda kaj si naj pod tem predstavljamo? Uporaba logike, presoja argumentov, analiza?

 "Kritično razmišljanje o nečem, kar imaš pred seboj, pomeni odločanje o tem, ali je ta stvar dobra, ali je ta stvar verodostojna in to je nekaj, česar bomo potrebovali čedalje več," meni Luštrek.

Način dela se bo zagotovo spremenil, pravi, a hkrati verjame, da na bolje. "Poglejva denimo neko medijsko hišo, kjer novice piše 10 novinarjev. Pisanje novic Chat GPT obvlada dovolj dobro, da vse skupaj lahko prevzameta en človek in generativna umetna inteligenca. Tukaj imate dve možnosti. Prva je ta, da teh 10 novinarjev ustvari desetkrat več vsebin ali pa da dva novinarja ostaneta na novicah, osem pa se jih posveti raziskovalnemu novinarstvu. Ob tem pa, ker imajo zdaj pomoč umetne inteligence, delajo le štiri ure na dan, prosti čas pa namenijo bolj kakovostnemu življenju." 

Trenutno se s tem vprašanjem ukvarja ogromno odločevalcev na ravni velikih gospodarskih združenj, kot so OECD, Evropski svet in Nato, a odgovorov zaradi hitrega napredka ChatGPT-ja še ni. Marko Grobelnik, raziskovalec s 40 leti izkušenj na področju umetne inteligence, na vprašanje, kako poteka oblikovanje predlogov in pravil ob soočanju z umetno inteligenco, dodaja: "Izgubljeni so."

 Prva misel vsakega zemljana ob Luštrekovem predlogu, da bi zaposleni lahko delali le štiri ure, je takoj usmerjena v višino plačila. Najbrž ste tudi sami pomislili, da bodo delodajalci za manj dela pripravljeni plačati manj, toda sam se s tem ne strinja popolnoma. 

"Ni potrebe po nižanju plač. Na koncu bo produktivnost večja. Še zmeraj bodo nastale vse tiste stvari, ki bi nastale brez umetne inteligence," pojasnjuje in dodaja: "Začeli smo s tem, da so bile nekoč edine dobrine hrana, oblačile ter streha nad glavo in vse naše delo smo vložili v to, da smo si te dobrine lahko zagotovili. Potem smo ustvarjali vedno več dobrin in tudi vedno več smo morali za to delati. Ampak razvoj tega ekonomskega modela je bil tako počasen, da so naše želje in potrebe uspešno sledile našim možnostim. Na točki, kjer smo danes, pa se mi zdi, da se bo in se že dogaja tako hiter preskok, da bodo možnosti tako hitro zrasle, da jim naše želje in potrebe ne bodo sledile. In v bistvu nam to mora biti v interesu. Zaradi tega, ker to pomeni, da bomo morali manj delati in bomo lahko počeli več drugih stvari."

Produktivnost na steroidih

Človeštvo se je tudi v preteklih tehnoloških revolucijah znašlo pred podobnimi izzivi kot sedaj. Nova tehnologija (kot denimo internet) je prišla med množice in ponudila možnost hitrejšega in boljšega dela. Pojavil se je strah pred množično brezposelnostjo (denimo industrijska revolucija), saj da bodo stroji prevzeli dela, ki so jih prej opravljali ljudje. Toda sčasoma se je izkazalo, da so se pesimisti motili in nova tehnologija je privedla do višjih stopenj zaposlenosti.

Bo enako tudi zdaj, ko umetna inteligenca nakazuje podobno smer? Stres tako v službi kot zunaj nje, slaba kultura, slaba povezljivost, slabe delovne prakse, na primer preveč sestankov – vse to so še do nekaj mesecev nazaj bili izzivi, ki so med najpogosteje naštetimi vzroki za slabšo produktivnost. 

Za vse zgoraj našteto in še veliko več je v tem trenutku na voljo na stotine novih aplikacij in rešitev, podprtih z umetno inteligenco. Če pri svojem delu pišete veliko poročil in odgovarjate na zapletena vprašanja prek elektronske pošte, vaše delo vključuje obdelavo gore informacij, imate težave pri poslovnem načrtovanju ali zamujate pri obdelavi finančnih podatkov, so vaša glavna orodja programi, ki bi potrebovali nadgradnje, delujete v oblikovanju digitalnih vsebin ali v oddelkih marketinga in trženja, se predolgo ukvarjate s strategijami in podobno, potem ste lahko gotovi, da v tem trenutku na področju UI že obstajajo rešitve, ki bodo bistveno olajšale in skrajšale delo. Pravzaprav tehološka podjetja, mala in velika, tekmujejo za pozornost uporabnikov kot še nikoli doslej. Spisek orodij, ki bodo pomagala odpraviti rutinska opravila na delovnem mestu ali doma, je trenutno bogatejši za 200 aplikacij tedensko.

Na primer, če imate kot direktor težave pri pomembnih odločitvah, zato zdaj obstaja aplikacija, podprta z umetno inteligenco. Se težko znajdete v poplavi znanstvenih člankov na določeno temo? Umetna inteligenca s preprostim vprašanjem preišče vse objavljene znanstvene publikacije in vam postreže s kratkim jedrnatim odgovorom.

Tudi svet zabave in umetnosti nikoli več ne bo tak, kot je bil. Podobe oziroma realistične fotografije, ustvarjene z umetno inteligenco, so že tako daleč, da bi jih lahko primerjali s tistimi, ki nastanejo s fotoaparatom.

Dober teden nazaj je javnost uzrla papeža Frančiška v beli bundi in ljudje so jo sprejeli z navdušenjem. 

Težava je bila v tem, da papež seveda nikoli ni oblekel takšne bunde. Nek uporabnik je javnost z zelo prepričljivimi fotografijami, ustvarjenimi z UI, preslepil o potresu, ki naj bi leta 2001 opustošil zvezno državo Oregon.

So umetniki dobili novo pomoč ali  močnega tekmeca?

Morda si je ta trenutek težko zamisliti, kako bodo z umetno inteligenco sobivali umetniki, saj zdaj lahko že z nekaj preprostimi ukazi ustvarimo umetniška besedila, pesmi in celo filmske scenarije. Tehnologija spreminjanja besedil v govor (angl. speech to text) je v zelo kratkem času napredovala do izjemnih razsežnosti. 

Ob tem, da torej umetna inteligenca lahko napiše besedilo pesmi, lahko to besedilo tudi interpretira v stilu vašega najljubšega izvajalca, kot je nedavno prikazal uporabnik Twitterja Roberto Nickson – s spremembo naravnega glasu v raperja Kanyeja Westa – in ob tem zapisal, da je glasbena industrija spremenjena za vedno.

Kako globoko bo tehnologija posegla v družbo in kakšni tehnološki preskoki se bodo dogajali v naslednjih mesecih in letih, trenutno ne ve še nihče, saj smo, kot opozarjajo znanstveniki, šele na začetku revolucije. 

Andrej Bauer, profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani meni, da se bodo spremembe v znanosti dogajale postopoma, tako tudi ni izključeno, da bodo s pomočjo umetne inteligence znanstveniki nekoč razbili teorijo velikega poenotenja (angl. Grand unified theory), a dodali: "Če me vprašate o teoriji velikega poenotenja, morate s tehnologijo najti ustrezne matematične formalizme, ki pa še sploh ne obstajajo. Potem jih morate preveriti z ustreznimi fizikalnimi dejstvi, ki pa jih ne morete preveriti, ker so metode zelo drage in zelo zahtevne. Menim, da sva se na tem mestu oddaljila od kapacitet umetne inteligence."

Če znotraj znanosti v povezavi z UI trenutno še obstajajo omejitve, pa jih je vsaj na področju ustvarjalnosti vse manj. Zato smo ChatGPT-ju naročili, naj ustvari raperski dvoboj med stebroma sodobne fizike, relativnostno teorijo in kvantno mehaniko. Glas je posodil naš novinar in raper Mirko Vorkapić, znan pod umetniškim vzdevkom Mirko Grozny. Del spodnjega besedila je s pomočjo našega izvajalca prevzela umetna inteligenca z glasovnimi značilnostmi raperja z umetniškim vzdevkom Jay-z. "Prva težava je bilo zahtevno izrazoslovje," je povedal, a se je kljub temu zelo uspešno "uprl" besedilu in nastal je ta izdelek, za katerega je glasbeno podlago ustvaril Timo Radovič:

Kot dodaja Vorkapić, je bila izkušnja zabavna in zanimiva. "Hkrati pa na prihodnost sobivanja s to tehnologijo gledam pesimistično oziroma z nezaupanjem."

A Bauer poudarja, da moramo ravno na tem mestu razmišljati kritično in se zavedati, da je vse, kar nam trenutno ponuja UI, pred tem že ustvaril človek, le da denimo ChatGPT te besede zna smiselno zložiti v novo zaporedje.

Kakšen bo svet leta 2050?

Na to vprašanje je svoj pogled ponudil Luštrek. "Lahko si zamislim različne scenarije, bolj črne in bolj svetle. Sam bi izbral ne preveč temačnega. Mislim, da nam bo prihranjenih veliko rutinskih opravil, s katerimi se danes še moramo ukvarjati. Imeli bomo inteligentne pomočnike, ki bodo nadomestili naše telefone. Manj nam bo treba delati, imeli bomo več materialnih dobrin. Bomo pa verjetno še vedno imeli težave. Še vedno bomo bombardirani z mnogo informacijami in vsebinami. Verjetno še več kot zdaj. Nekoliko nam bodo naši pomočniki pomagali sortirati informacije, ne bodo pa zmogli vsega. Verjetno bomo imeli še več izzivov v obliki presoje, kaj je dobro, kaj je slabo, kaj je res in kaj ni res. Po naravi sem optimist in mislim, da bomo živeli bolje, bolj zdravi bomo telesno in duševno, tudi po zaslugi umetne inteligence. In tisti ljudje, ki bodo v težavah, bodo v težavah zaradi drugih razlogov, denimo v obliki tehnološkega presežka neke industrije, ki se še ni uspela povsem vključiti v novi svet."