Dewesoft, ki proizvaja testno in merilno opremo, že več let sodeluje z Evropsko vesoljsko agencijo (Eso) pri različnih projektih. Eden izmed teh projektov je Ariane 6, za katero so zagotovili merilno opremo za testiranje potisnikov.

"Razvoj motorjev je trajal več let, sprva so uporabljali merilne sisteme drugih proizvajalcev, ki pa so jih nadgrajevali z našimi in jih nato dokončno popolnoma zamenjali z Dewesoftovimi sistemi. Opravili so več testiranj, vsak tak test stane ogromno denarja in zelo pomembno je bilo, da se ne izgubi noben podatek, kar je nam in naši opremi tudi uspelo," je poudaril Dewesoftov projektni vodja Matic Lebar.

Pri Esi so za testiranje raketnega motorja uporabili Dewesoftova merilna sistema Sirius in Krypton. Kot so pojasnili v podjetju, gre za merilne inštrumente, ki omogočajo meritve praktično vseh fizikalnih veličin, visoke frekvence vzorčenja in zajem podatkov v najzahtevnejših okoljskih razmerah.

Merilna oprema trboveljskega podjetja tako meri analogne in digitalne vhodne signale pospeškov, tlakov, raztezkov materiala, vibracij, temperature in mnoge druge parametre, katerih zajemanje in obvladovanje sta bistvenega pomena za uspešno izstrelitev rakete.

Oprema je nameščena tudi na sami izstrelitveni ploščadi v Kourouju v Francoski Gvajani, v nadzornem centru pa uporabljajo Dewesoftovo programsko opremo, ki zajema, dekodira in prikazuje telemetrijske podatke. Izstrelitev najmočnejše Esine rakete doslej bo potekala v torek ob 15. uri po lokalnem času oziroma ob 20. uri po srednjeevropskem.

Zgodovinski projekt

Gre za zgodovinski projekt, s katerim bo Evropa pridobila avtonomen dostop do vesolja, so poudarili v Dewesoftu. Razvoj rakete Ariane 6 je stal okoli 4,5 milijarde evrov.

Dewesoftov posel z Eso pri projektu Ariane 6 je ocenjen na več kot milijon evrov, so za STA sporočili iz podjetja, ob tem pa dodali, da projekt še ni zaključen. Z Eso sicer sodelujejo tudi v drugih projektih, verjamejo pa, da se bo sodelovanje v prihodnjih letih še okrepilo.

Ob tem so navedli, da sodelujejo tudi pri nekaterih projektih ameriške vesoljske agencije Nasa, med drugim v okviru programa Artemis (monitoring izstrelitvene ploščadi). Sodelujejo še pri posodobitvi sistema, ki nadzoruje jedrne sisteme transporterja Crawler in nadgradnji postaje za obdelavo telemetrije.

Ariane 6 je poskus Ese, da bi se po letih zaostanka bolj uspešno spopadla s svetovno konkurenco na področju vesoljskih tehnologij. Njena predhodnica Ariane 5 je julija lani po 27 letih zadnjič poletela v vesolje in tja ponesla dva satelita.

Kot so pojasnili pri Dewesoftu, so novo generacijo raket pri Esi razvili, da bo bolj prilagodljiva in cenejša od predhodnice ter bo tako omogočala več izstrelitev na leto. Tako pričakujejo, da bodo izstrelili od šest do 12 raket Ariane 6 letno.

Slovenija bo polnopravna članica Ese sicer postala v začetku prihodnjega leta, potem ko sta premier Robert Golob in generalni direktor Ese Josef Aschbacher sredi junija v Parizu podpisala sporazum o polnopravnem članstvu. Slovenija z Eso sodeluje od leta 2009, pridružitveni sporazum je podpisala v letu 2016. Od takrat je več kot 30 slovenskih partnerjev z Eso podpisalo 114 pogodb v skupni višini približno 42,1 milijona evrov.

Polnopravno članstvo v tej organizaciji bo prineslo Sloveniji številne dodatne priložnosti. Med njimi na vladi izpostavljajo odprtje vrat za sodelovanje s podjetji držav članic Ese in možnosti za sodelovanje v programih, v katerih slovenski vesoljski sektor doslej ni mogel sodelovati.