Izjemno svetel meteor, tako imenovani superbolid, so kljub močnemu soncu opazili praktično v vsaki regiji. “Poleg Slovenije tudi opazovalci na Hrvaškem, veliko v Italiji, ogromno v Avstriji, Švici, Lihtenštajnu,” pravi Bojan Ambrožič, geolog na inštitutu Jožef Stefan. S pomočjo približno 350 prič širom Evrope je znanstvenikom že uspelo zarisati približno pot, po kateri naj bi se meteor gibal. V atmosfero naj bi vstopil na višini 30 do 50 kilometrov, nekje na severu Avstrije. “Pot se je končala najverjetneje pri jezeru Konigssee na jugu Nemčije,” pravi Ambrožič in opozarja, da je “res zelo veliko naključje, da sta se zgodila dva v dobrem mesecu”. “Lahko pa zdaj več kot 10 let ne bo nobenega,” še dodaja.
Torej, tokratni meteor, če je sploh prišel do Zemlje, ni pristal pri nas. Nova iskalna akcija se nam torej ne obeta, je pa zanimivo, da nas je zdaj že drugi meteorit preletel le tri dni pred 11. obletnico padca zadnjega superbolida na Mežaklo.
Pred dobrim mesecem dni je meteorit padel na Dolenjskem. Analiza meteorita Novo mesto sicer že poteka, za slovenske znanstvenike pa je najdba neprecenljiva, poudarja Jure Atanackov, saj bi lahko nosil same gradnike življenja. “Vsak meteorit je kos nekega drugega sveta. Lahko celo kos Lune, Marsa, mogoče tudi kakšnega drugega planeta,” pravi Atanackov. Prav zato je vsak meteorit po besedah Ambrožiča “pomemben kamenček v mozaiku razumevanja našega osončja”.
Se bo pa nebo verjetno znova zasvetilo že konec aprila oziroma v začetku maja. S prostim očesom bomo lahko opazili komet Atlas, ki naj bi naše osončje nazadnje obiskal, ko so v starem Egiptu gradili piramide.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.