Tisti, ki delijo posteljo z več osebami, nič bolj potešeni, a nič manj srečni kot 'monogamneži'

Poliamorija, odprta razmerja in swinganje dandanes marsikje niso več noben tabu in so med številnimi oblikami sporazumne nemonogamije. Ljudje se vedno pogosteje odločajo za skok med rjuhe z različnimi partnerji. Poliamorija je vse bolj razširjena, nedavna anketa, ki so jo izvedli na Otoku, pa je pokazala, da jo je izkusil že vsak 25. Britanec. Eden od 14 pa je dejal, da bi bil odprt za raziskovanje, če bi se s tem strinjal njegov monogamni partner, poroča Guardian.  Pa so ljudje, ki se odločijo, da jim en partner ne zadostuje in bi radi spolno življenje popestrili z več osebami, na koncu v povprečju spolno bolj potešeni? To je zanimalo raziskovalce nove študije, ki je bila objavljena v znanstveni reviji Journal of Sex Research. 

'Zadovoljstvo ni neločljivo povezano z monogamijo' 

In glavne ugotovitve? Kot kaže, so nemonogamni ljudje v svojem ljubezenskem življenju prav tako srečni kot tisti z enim partnerjem, vendar niso bistveno bolj spolno zadovoljni kot tradicionalni pari. Avtorji študije so poudarili, da njihove ugotovitve izpodbijajo prevladujoč monogamen pristop k razmerjem, kar je pokazalo, da zadovoljstvo ni neločljivo povezano z monogamijo.

"Naše ugotovitve kažejo, da posamezniki, ki niso monogamni, doživljajo razmerje in spolno zadovoljstvo enako kot tisti v monogamnih razmerjih, kar izpodbija mit, da je monogamija sama po sebi boljša," je za Guardian pojasnil dr. Joel Anderson, vodilni avtor študije z univerze La Trobe. "Medtem ko je za številne odgovor monogamija, drugi najdejo povezavo, izpolnitev in dobro počutje v nemonogamnih odnosih."

Medtem ko so nekatere študije doslej pokazale, da je zadovoljstvo v razmerju večje v monogamnih razmerjih kot v nemonogamnih razmerjih, je nova študija ugotovila, da je ravno obratno in da ni pri tem nobene razlike. 

Skupina raziskovalcev je analizirala podatke iz 35 raziskav, ki so vključevale več kot 24.000 udeležencev in so potekale med letoma 2007 in 2024, večina pa je bila izvedena v Severni Ameriki, Avstraliji ali delih Evrope. Raziskava ni upoštevala morebitnih afer v monogamnih razmerjih. Raziskava pa ima tudi nekatere  omejitve, udeleženci so bili pogosto novačeni prek družbenih omrežij, kar pomeni, da niso bili nujno predstavniki celotne populacije, študije so temeljile na samoporočanju, ki pa je lahko pristransko, izpostavlja Anderson. 

Vendar pa je poudaril, da ugotovitve nakazujejo, da zadovoljstvo v odnosih ni povezano z njihovo strukturo, ampak kako ljudje komunicirajo, se povezujejo in izpolnjujejo potrebe drug drugega: "To poudarja potrebo po preseganju mononormativnih predpostavk o odnosih in družinah ter ustvarjanju prostora – družbenega, kulturnega in poklicnega – za celoten spekter možnosti odnosov. Ko so ljudje podprti pri vzpostavljanju odnosov, ki jim ustrezajo, imajo od tega korist vsi."