Teleskop Hubble potrdil največje jedro kometa, kar so jih videli do zdaj

Komet C/2014 UN271 (Bernardinelli-Bernstein), katerega premer so ocenili na okoli 128 kilometrov, se bo Soncu najbolj približal leta 2031, a še takrat bo mimo njega potoval na nekoliko večji razdalji od tiste med Soncem in Saturnom. Njegovo jedro je okoli 50-krat večje od tistih v središču večine znanih kometov, maso jedra pa so astronomi ocenili na osupljivih 500 bilijonov ton. 

"Komet predstavlja vrh ledene gore za več tisoč kometov, ki so sicer prešibki, da bi jih bilo mogoče videti v bolj oddaljenih delih sončnega sistema," je dejal profesor planetarne znanosti in astronomije na Univerzi v Kaliforniji v Los Angelesu in soavtor nove študije v reviji The Astrophysical Journal Letters David Jewitt. Kot je dejal, so zaradi svetlosti kometa C/2014 UN271 glede na njegovo razdaljo že od nekdaj sumili, da mora biti ta resnično velik. "Zdaj pa smo svoje domneve potrdili," je dodal.

Komet z največjim odkritim jedrom do zdaj sta v Medameriškem observatoriju Cerro Tololo v Čilu odkrila astronoma Pedro Bernardinelli in Gary Bernstein. Prvič so ga sicer naključno opazili novembra 2010, ko je bil od Sonca oddaljen skoraj pet milijard kilometrov, kolikor znaša povprečna razdalja med Neptunom in Soncem. Trenutno je od središča naše galaksije oddaljen okoli tri milijarde kilometrov.

Izziv pri merjenju je predstavljala predvsem razločitev jedra od njegovega prašnega ovoja. Težavo je znanstvenikom uspelo odpraviti s kombiniranjem informacij, ki so jih pridobili s pomočjo teleskopa Hubble, in računalniškim modeliranjem. S tem jim je ledeno jedro kometa uspelo ločiti od prašnega obroča in ga nato izmeriti.

Bernardinelli-Bernstein se Soncu  približuje že več kot milijon let, prihaja pa iz Oortovega oblaka, ki naj bi predstavljal zibelko več bilijonov kometov. Kot navajajo znanstveniki, ti kometi niso bili "rojeni" tako daleč od Sonca, temveč jih je pred več milijardami leti, ko sta se orbiti Jupitra in Saturna še vedno razvijali, iz sončnega sistema potisnil gravitacijski sunek. Komet tako zdaj predstavlja neprecenljiv namig o velikosti in masi kometov v Oortovem oblaku.

Teorijo o Oortovem oblaku je leta 1950 prvi postavil nizozemski astronom Jan Oort. Še danes pa ostaja zgolj teorija, saj je nešteto kometov, ki ga sestavljajo, prešibkih in preveč oddaljenih, da bi jih lahko opazovali neposredno.