Tekma za Mars: Kitajski Tianven-1 poletel proti rdečemu planetu

Nenaden porast števila misij na Mars je posledica položaja planeta v odnosu do Zemlje, ki omogoča najkrajši let. Združeni arabski emirati so tako v ponedeljek izstrelili sondo, ki bo krožila v Marsovi orbiti. Cilj misije je preučevanje podnebja in podnebnih sprememb na Marsu, na katerem sonda ne bo pristala, temveč bo krožila v njegovi orbiti celotno marsovsko leto oziroma 687 dni. Obenem znanstveniki upajo, da bo podala odgovore na vprašanje, zakaj je na Marsu izginila voda.

Toda večina oči je uprtih v ZDA in Kitajsko, ki že nekaj leta poskuša dohiteti (in prehiteti) glavnega geopolitičnega rivala tudi pri osvajanju vesolja. Tako se je danes začel sklepni del misije Tianven-1 (Vprašanje nebu) - raketo Long March 5 je proti zvezdam poneslo z južnega kitajskega otoka Hainan.

Po načrtih naj bi Tianwen-1 po prepotovanih 55 milijonih kilometrov prispel na rdeči planet februarja 2021. Potovanje bo tako trajalo sedem mesecev. Na površini planeta bo rover preučeval prst in sestavo tal. 

"Ker gre za prvi kitajski poskus, ne pričakujem, da bodo storili veliko več od tega, kar so do sedaj storile ZDA," je prepričan Jonathan McDowell, astronom harvardskega centra za astrofiziko. McDowell ocenjuje, da je kitajska misija Tianwen-1 podobna Nasini misiji Viking v letih 1975 in 1976. 

ZDA so na Mars po letu 1990 poslale štiri roverje. Naslednja ameriška odprava Perseverance (Vztrajnost), ki bo proti najbližjemu planetu poletela 30. julija, bo na njegovi površini iskala ostanke starodavnih mikrobov ter zbirala vzorce kamnin in tal. Njen cilj bo nato material poslati nazaj na Zemljo leta 2031. 

Potem ko je desetletja opazovala tekmo med ZDA in Sovjetsko zvezo, je Kitajska vložila milijarde v svoj vojaško-vesoljski program, navaja AFP. "Vstop Kitajske v vesoljsko tekmo bo končal ameriško dominacijo, ki je trajala pol stoletja," je povedal neodvisni analitik Čen Lan. 

Kitajski je sicer v razvoju vesoljskega programa uspel velik napredek, potem ko je leta 2003 v kozmos spravila prvega človeka. Na Luno so uspešno 'dostavili' dva roverja, hkrati pa so postali prva država, ki ji je uspel pristanek na njeni 'temni strani'. Do leta 2022 si prizadevajo vzpostaviti prvo trajno vesoljsko postajo v Zemljini orbiti. 

Vendar, kot opozarjajo strokovnjaki, je misija na Mars precej zahtevnejša."Velika razdalja pomeni daljši čas potovanja svetlobe, zato morate stvari delati počasneje, saj je čas potovanja radijskega signala velik," opozarja McDowell. Ob tem je dodal, da bodo signali, ki prihajajo na Zemljo, šibkejši, zato morajo Kitajci imeti zmogljivo postajo na našem planetu, ki bo te signale uspešno zaznavala. Zato je pri tovrstnih misijah večje tveganje za neuspeh, meni strokovnjak. Kitajci sicer trdijo, da so v zadnjem času uspešno posodobili svoje zemeljske postaje. 

V preteklosti so sicer propadli številni poskusi ZDA, Rusije, Japonske, Indije in tudi evropskih držav. Družna kitajsko-ruska misija je prav tako, po neuspešni izstrelitvi, neslavno propadla leta 2011. Sedaj pa Peking poskuša na lastno pest. 

"Če bo Tianvenu uspel varen pristanek na površini Marsa in če bo poslal nazaj prvo fotografijo, bo to velik uspeh," je prepričan Čen.