Zadnji januarski dan bo zaznamovala polna luna, ki je hkrati tudi druga letošnja superluna (in tretja zapored, če upoštevamo še decembrsko superluno), torej luna je v perigeju - v točki, ko je na elipsasti krožnici najbližje Zemlji. Tako je nekoliko svetlejša in večja, a oko bistvene razlike vseeno ne opazi. Vremenska napoved za sredo sicer ni ravno najboljša.
Izraz modra luna uporabljajo za drugo polno luno v mesecu - prva polna luna je bila 2. januarja.
In krvava? Luna bo mrknila. Med mrkom pa se luna lahko obarva rdeče, zato se je drži nekoliko zlovešč naziv ''krvava luna''.
Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani, Zemlja pa je na sredini. Svetloba se od Lune ne more odbijati, ker je v senci našega planeta. Del svetlobe zaradi loma le-te v zemljini atmosferi vseeno doseže. Večina modre svetlobe se zaradi kisika in ozona v ozračju razprši in ostanejo v glavnem odtenki rdeče barve.
Žal se popolnega luninega mrka pri nas ne bo videlo, najbolje se bo mrk videlo na Aljaski, Havajih, skrajnem vzhodu Rusije, vzhodu Kitajske, v Avstraliji ... Zagotovo bo prenos dogajanja mogoče najti na spletu (denimo na spletni strani ameriške vesolje agencije Nasa).
Vsekakor gre za redko trojno kombinacijo, saj je nazadnje sovpadla leta 1866.
Kot je znano, lunini in sončni mrki vedno prihajajo v paru. 15. februarja sledi delni sončni mrk, ki pa bo viden le na jugu Južne Amerike.
Več sreče z mrki bomo tudi pri nas imeli v noči s 27. na 28. julij, ko bomo lahko opazovali relativno dolgo trajajoč lunin mrk.
KOMENTARJI (17)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.