Svetovno znani pisatelj: Slovenija nikakor ni razočarala!

Pišete v senci pokojnega Toma Clancyja in žanra, ki ga je izumil. Line of sight je vaša druga knjiga iz te serije, vendar ste pred tem napisali serijo podobnega stila – Drone. Je bil Tom Clancy pomemben za pisanje serije Drone?

Vsakdo, ki piše v žanru tehnotrilerja, je najprej prebral žanr Toma Clancyja, ki je oče vseh tehnotrilerjev. Moja prva njegova knjiga je bila Lov na Rdeči oktober, ko sem bil še na fakulteti. Res fantastična zgodba. Ampak prvič se je zgodilo, da vojaška strojna oprema ni bila opisana le v tehničnih podrobnostih, temveč je postala nekakšen lik v knjigi. Do takrat romani v tem žanru niso nosili realnosti in avtoritete, ki jo je uveljavil Tom Clancy. Torej, ko sem se odločil napisati roman, je bila moja prva misel tehnotriler v stilu Clancyja, ker je to res moj najljubši žanr.

Kako ste sploh začeli pisati serije Toma Clancyja?

Sem živ dokaz, da je bolje imeti v življenju srečo, kot biti dober, in kot se je izkazalo, je urednik papirne različice serije Drone, Thomas Colgan, hkrati bil tudi urednik serije Tom Clancy. Ko je Grant Blackwood nehal pisati za serijo Jack Ryan Jr., me je klical in me povabil, da se pridružim »ekipi«. Bilo je veliko vznemirjenje in čast, da so me vprašali za sodelovanje – in hkrati tudi eden najbolj zastrašujočih trenutkov moje literarne kariere. Kot da bi te angleški založnik prosil, da dodaš še nekaj vrstic v Shakespearovo igro. Kako sploh lahko rečeš ne takšni ponudbi? Toda, seveda obstaja možnost, da boste uničili serijo, kajne? Obstajajo legije ljubiteljev Clancyja po vsem svetu – z mano vred – in to odgovornost sem prevzel zelo resno.

Kaj vas je navdihnilo, da napišete knjigo v seriji Jack Ryan Jr.? Zakaj Balkan?

Mnogi Američani ne poznajo zgodovinskega pomena Balkana ali držav, ki sestavljajo nekdanjo Jugoslavijo. V romanu sem želel raziskati nekatere dele te zgodovine in ne le zato, ker je tako pomembna  za razumevanje dogodkov 20. stoletja, ampak tudi zato, ker regijo še vedno pretresajo geopolitična, verska in etnična rivalstva, ki že stoletja oblikujejo to območje. Bralci v Sloveniji se boleče zavedajo, da se je generacijski holokavst, ki se zdaj imenuje prva svetovna vojna, začel, ko je sin bosanskih Srbov na ulicah Sarajeva umoril nadvojvodo Ferdinanda in njegovo ženo. Druga svetovna vojna in hladna vojna sta neposredno vezani na prvo svetovno vojno, zgodovinarji v prihodnosti pa bodo lahko pogledali nazaj in videli, da je imel Balkan vlogo v še enem dramatičnem delu razvijajoče se drame evropskih političnih zadev v 21. stoletju. Toda jugoslovanske vojne v devetdesetih letih so tema, o kateri želim, da bi moji ameriški bralci najbolj razmišljali, ko berejo knjigo Line of sight.

Slovenijo ste večkrat omenili v knjigi, kako ste prišli do naše države?

Slovenija je bila vedno na mojem seznamu držav, ki sem jih želel obiskati, in nastajajoča knjiga je bila odlična priložnost za obisk vaše neverjetne in čudovite države. Slovenija nikakor ni razočarala! Jaz in žena sva imela fantastično izkušnjo, in Slovenci, s katerimi sva se srečala, so bili izjemno prijazni in dobrodošli. Komaj čakava, da se nekega dne vrneva. Na moji ameriški turneji, ko sem predstavljal knjigo, sem vsem govoril, da morajo Slovenijo obvezno postaviti na vrh potovalnega seznama. 

Kaj pa Pop`s Place in Triglavski narodni park?

Žena in jaz sva nekaj časa potovala in bila v očarljivi Ljubljani, ko sva odkrila objavo na TripAdvisorju za Pop`s Place. Ker je bila noč deževna in mrzla, sva se odpravila kar tja. Odločitev je bila pravilna, ker sva se zelo zabavala! Lokal je bil nabito poln s turisti z vsega sveta, pivo in hrana sta bila več kot odlična in postrežba brez pripomb. Vsekakor ena najboljših večerij, ki sva jih imela v zadnjem letu. (Če se kdo od vaših bralcev ustavi v Pop`s Place, prosite vodjo Gregorja, da vam pokaže magnet Dolly Parton, ki je na steni.)

Očarala naju je lepota Julijskih Alp in Triglavskega narodnega parka. Pohodništvo in rafting na Soči so spomini, ki jih bova cenila za vedno. Tam sva bila septembra, in ko sva se prvo jutro zbudila, sva videla, da je v gorah čez noč snežilo. Prelepo! Ampak hitro se je ogrelo in dan sva preživela s podjetjem, ki organizira ture – 3Glav, in ga lahko samo pohvalim. Dobri ljudje, zelo inteligentni in še nasmejali so naju.

Z vsemi naravnimi lepotami in fascinantno zgodovino države je bila Slovenija idealno mesto za postavitev dela zgodbe. Obžalujem le, da nismo ostali več časa. Kdo ve? Mogoče se bo Jack Ryan mlajši nekega dne moral vrniti v Slovenijo.

Ali ste vedeli, da razmišljajo o imenovanju hamburgerja Jack Ryan?

Ne, nisem. Kako kul je to?! Starejši ali mlajši? Kakorkoli, kar pošljite mi enega! (In še eno hladno Bevogovo steklenico Old Smoker Porter, prosim!)