'Pojav družbenih omrežij je televiziji dal dodatno moč'

Že 20. leto zapored 21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije. V teh letih se je televizija precej razvila, povečalo se je število televizijskih kanalov, med katerimi lahko gledalci izbirajo, pojavile so se nove oblike televizijskega programa. Zaradi vse večje mobilnosti ljudi pa se je tudi televizija prilagodila novim trendom. Linearni model spremljanja televizije so zamenjale možnosti ogleda z zamikom, pa tudi spremljanja posameznih oddaj na različnih napravah in platformah. Televizija je danes lahko tudi naš pametni telefon, saj si na njem pogosto ogledujemo posnetke oddaj.

V Evropi TV gledamo skoraj štiri ure dnevno 

Podatki Evropske radiodifuzne zveze (EBU) kažejo, da kar 89 odstotkov Evropejcev vsak teden gleda televizijo. Povprečen Evropejec TV gleda kar tri ure in 41 minut dnevno, povprečni evropejski mladostniki pa pred TV zasloni preživijo nekoliko manj časa – okoli dve uri in šest minut. 

V Sloveniji v povprečju televizijski program gledamo dve uri in pol na dan, kažejo podatki raziskave, ki jo je opravila agencija AGB Nielsen Media Research. Kar 58 odstotkov ljudi starih med 18 in 54 letom pa gleda TV več kot štiri ure na dan.

Največ na Balkanu, najmanj v Skandinaviji

Največ časa pred televizijskimi sprejemniki preživijo gledalci v Romuniji, Bosni in Hercegovini in Srbiji. V teh državah namreč televizijo gledajo več kot pet ur dnevno.

Najmanj, manj kot dve uri na dan, pa televiziji posvetijo prebivalci skandinavskih držav, pa tudi Švice, Avstrije, Belgije in Irske. 

TV vsebine še vedno najpogosteje spremljamo na TV sprejemnikih (93 odstotkov), čeprav štirje odstotki ljudi televizijo spremljajo prek računalnika, dva odstotka prek tabličnega računalnika in en odstotek prek pametnih telefonov. 

Pred TV-jem tudi brskamo po spletu, beremo, igramo igrice ...

Mediana je Slovence spraševala tudi o tem, kaj med gledanjem televizije največkrat počnejo. Anketa je pokazala, da petina gledalcev (20 odstotkov) med gledanjem televizije brska po spletu na svojem telefonu ali tablici, 17 odstotkov pa uporablja računalnik. Nekateri pred televizijo berejo časopise in revije (11 odstotkov), 10 odstotkov jih posluša radio, devet odstotkov igra računalniške igre, medtem ko drugih devet odstotkov gledalcev med gledanjem televizije bere knjige. Le okoli šest odstotkov gledalcev je dejalo, da med gledanjem komentirajo program in izražajo svoje mnenje na družbenih omrežjih.

'Pojav družbenih omrežij je TV dal dodatno moč'

Televizija ostaja eden glavnih virov informacij ljudi in eden glavnih virov zabave, pravi Denis Oštir, odgovorni urednik spletnega portala 24ur.com. "V resnici je pojav družbenih omrežij televiziji dal dodatno moč in dokaz, da je televizija pravi družabni medij. Ni družabno, ko med hojo po cesti buljimo v zaslon mobilnika. Družabno je, ko družina zvečer skupaj sede pred televizijo in pogleda informativno ali zabavno oddajo," pravi Oštir.

Dejstvo pa je, da se spreminja način spremljanja televizije. "Televizija se seli na druge naprave – pametne telefone, tablice, pametne televizije – in na druge platforme, kot so družbena omrežja ali internet. S tem se spreminjajo tudi vzorci, na katere gledalci do vsebin dostopajo. A ne na način, da bi ljudje gledali manj televizije oziroma manj dostopali do video vsebin. Pomeni le, da do vsebine dostopajo drugače in na način, ki ga doslej ustvarjalci vsebin nismo bili vajeni. Zato se spreminja naš delovni proces, ki postaja vedno bolj prilagojen ustvarjanju vsebin za različne naprave in različna omrežja," še dodaja. 

Televizija igra veliko vlogo v naši družbi, pa poudarja Ingrid Deltenre, generalna direktorica EBU. "89 odstotkov evropskih državljanov gleda TV vsak teden. Njen doseg in vpliv je neverjeten," je izpostavila. "Televizijske hiše igrajo pomembno vlogo pri delovanju demokracije in prispevajo k večji povezanosti družbe. Kljub veliki izbiri, ki jo imajo dandanes potrošniki, televizija ostaja prevladujoč medij, ki jo vse več ljudi spremlja prek različnih platform," dodaja.

Če je bila televizija še pred desetletjem nekaj, kar nas je omejevalo na točno določen kraj – dnevno sobo – in uro našega najljubšega programa, se namreč danes veliko bolj prilagaja svojim gledalcem.

Svetovni dan televizije bodo po vsem svetu obeležili tudi na družbenih omrežjih – gledalci, ki bi radi delili svoje navdušenje nad malimi zasloni, lahko na družbenih omrežjih uporabijo oznaki #WeloveTV ali #WorldTVDay.