V tej študiji so med sestavinami že potrjenih zdravil iskali tiste, ki bi virusu preprečile, da se veže na gostiteljeve celice.
Jeremy Smith, soavtor raziskave, je pojasnil, zakaj je bilo tokrat sodelovanje superračunalnika ključno: "Summit je razpoložljive podatke analiziral tako hitro, da smo v dnevu ali dveh dobili informacije, za iskanje katerih bi sicer s pomočjo običajnih računalnikov potrebovali mesece."
Summit, za katerega pri IBM pravijo, da je najbolj zmogljiv superračunalnik na svetu, je analiziral okoli 8.000 snovi in na koncu izbral 77 takšnih, ki naj bi bile potencialno učinkovite proti novemu koronavirusu, ki je pravzaprav ustavil svet, vzel številna življenja in povzroča ogromno gospodarsko škodo.
"To sicer ne pomeni, da smo že našli zdravilo proti koronavirusu," pravi Smith. Pomeni pa, da znanstveniki zdaj vedo, v kateri smeri iskati rešitev, s katerimi zdravili začeti eksperimentirati. Ker je pri vsem skupaj torej ključen čas, jim je računalnik pomagal prihraniti več mesecev dela, uporabljati pa ga nameravajo še naprej.
Da svoj računalnik dajejo na razpolago v upanju, da bo globalna pandemija ustavljena hitreje, je potrdil tudi vodja razvoja pri IBM Dario Gil. "Projekt, o katerem smo šele pred nekaj dnevi govorili z Belo hišo, že daje rezultate," je dejal in dodal, da imajo iz znanstvene sredine veliko idej, kaj vse bi še lahko analizirali, da pa jih morajo najprej proučiti in ugotoviti, katere obljubljajo najhitrejšo pot do rešitve.
Ker razvoj zdravil in cepiv traja dolgo – nekaj cepiv že testirajo, a do odobritve naj bi minilo še 12–18 mesecev, so številni prepričani, da se rešitev skriva med že obstoječimi zdravili, ki bi jih lahko uporabili proti novemu koronavirusu.
Nekaj takšnih poskusov naj bi že dalo rezultate, a znanstvena skupnost svari, da ni dovolj neizpodbitnih dokazov, da resnično delujejo – kot tudi ni dovolj dokazov o zanesljivo varni uporabi teh zdravil v primeru okužbe z novim koronavirusom.
Med potencialno že uspešno uporabljenimi zdravilnimi snovmi so se za zdaj znašli klorokin in hidroksiklorokin, ki sta se v preteklosti uporabljala predvsem pri zdravljenju malarije, danes pa tudi za več avtoimunih bolezni, pa lopinavir oziroma ritonavir, ki se uporablja v boju proti virusu hiv, remdesivir, ki je bil razvit za boj proti eboli, iz Italije pa so poročali tudi o uspešnem zdravljenju s tocilizumabom, ki ga sicer uporabljajo proti revmatoidnemu artritisu.
KOMENTARJI (93)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.