Nacionalni odzivni center za kibernetsko varnost SI-CERT ob letošnjem evropskem mesecu kibernetske varnosti, ki ga obeležujemo oktobra, posebej opozarja na problematiko t. i. smishinga. Gre za kombinacijo že dolgo znanega "ribarjenja", ko storilci žrtev prepričajo v vpis prijavnih podatkov na lažnem spletnem mestu, in pošiljanja sporočil s takšnim namenom na mobilni telefon. "V tem primeru je najpogostejši cilj kraja finančnih podatkov," je na današnjem dogodku Združenja bank Slovenije v Ljubljani povedala predstavnica nacionalnega centra Jasmina Mešić.
Po besedah Davida Gracerja iz uprave kriminalistične policije so letos prejeli približno 30 odstotkov več prijav spletnih goljufij kot v enakem obdobju lani. "Spletne goljufije že skoraj prednjačijo pred vsemi ostalimi premoženjskimi kaznivimi dejanji," je povedal.
Najpogostejši primeri so po njegovih besedah nikoli dobavljeni artikli, ki so jih kupci plačali vnaprej, investicijske goljufije na podlagi klica s slovenske telefonske številke in v slovenskem jeziku ter ribarjenje bančnih podatkov. Ljudi je pozval k previdnosti, ko gre za klice z neznanih številk, pozive k posredovanju osebnih podatkov ali obljube o lahkem zaslužku.
"Do spletnih bank in podobnih strani naj dostopajo le neposredno iz brskalnika, ne pa s klikanjem na povezave v sporočilih," je poudaril.
Center za kibernetsko varnost in odpornost Telekoma Slovenije je lani obravnaval 24.000 varnostnih dogodkov, letos pa samo v prvih treh četrtletjih 65.000, je povedal njegov vodja Rok Peršak. Velika težava so postali porazdeljeni napadi onemogočanja delovanja (DDoS), ki obremenijo spletne strani, da ne morejo več delovati. Tudi sicer nepridipravi uporabljajo vse bolj napredne in težko prepoznavne pristope, slovenski jezik pa zanje pomeni vse manjšo oviro, je opozoril.
Z naraščanjem števila prevar in njihove naprednosti so vse hujše tudi finančne posledice za žrtve, je opozorila Tanja Piškur iz Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS). "Potrošniki ne izgubijo več 'samo' denarja v višini limitov na kreditnih karticah, temveč tudi svoje celotne življenjske prihranke," je opozorila. V večini primerov oškodovanci ukradenega denarja ne dobijo nazaj. Na to je opozoril tudi Gracer, ki je povedal, da jim uspe ukradena sredstva goljufom blokirati v 10–20 odstotkih primerov.
Deležniki, kot so banke in telekomunikacijski operaterji, bi morali po mnenju ZPS bolj aktivno in povezano delovati proti prevaram. Čakajo tudi jasnejšo pravno opredelitev, kaj je huda malomarnost potrošnika. Od tega je namreč lahko odvisno, ali bo žrtev ukradena sredstva dobila nazaj in v kolikšnem deležu, je dejala Piškurjeva.
Jasmina Mešić iz centra SI-CERT je oškodovance in tiste, ki so pravočasno ukrepali in prevaro preprečili, pozvala, naj jim pošljejo informacije o dogodku. To je lahko denimo posnetek zaslona s povezavo, ki naj bi jo odprli, ali telefonska številka prevarantov. "Pomaga vsaka informacija," je poudarila.
KOMENTARJI (0)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.