Bo Černobilska cona pridobila status svetovne dediščine?

Več kot tri desetletja zatem, ko so v območju 30 kilometrov okoli jedrske elektrarne Černobil tedanje oblasti evakuirale vse prebivalstvo, se sem zgrinjajo množice turistov - še posebej v letih po znameniti mini seriji Černobil. Ukrajinska vlada zato želi, da Unesco območje uvrsti na seznam svetovne dediščine. S tem bi se okrepil status Černobila kot turistične znamenitosti, obenem pa bi se okrepila prizadevanja za zaščito propadajočih zgradb. 

"Černobilska cona je že sedaj svetovno znana znamenitost," je za AFP dejal turistični vodič Maksim Polivko. "A območje nima uradnega statusa." 

Ukrajinski kulturni minister Oleksandr Tkačenko ob tem pravi, da je Černobil pomemben "ne le za Ukrajince, temveč za celotno človeštvo". V lanskem letu je Černobil obiskalo rekordnih 124.000 turistov z vsega sveta. Uvrstitev na Unescov seznam svetovne dediščine pa bi pomenila priznanje izključitvene cone kot prostora spomina, ki opozarja pred jedrsko nevarnostjo, pravi minister. Dokončna odločitev o uvrstitvi med svetovno dediščino bi sicer po poročanju AFP lahko trajala vse do leta 2023. 

Izključitvena cona, znana tudi kot Černobilska cona, je prvotno predstavljala območje 30 kilometrov okoli černobilske jedrske elektrarne, kasneje pa so ukrajinske oblasti območje zaradi kontaminiranosti še razširile. Danes gre za območje v velikosti Luksemburga. Prostor je bil po jedrski nesreči popolnoma zapuščen, številne vasi so bile evakuirane, sovjetske stanovanjske bloke, trgovine in beton pa je prerasla narava.

Ta se je v desetletjih brez človeškega vmešavanja razbohotila, izključitvena cona je postala zatočišče za divje živali. In to kljub temu, da znanstveniki predvidevajo, da človek na tem območju zaradi radioaktivne onesnaženosti ne bo mogel živeti še nadaljnjih 24.000 let.