Starodavna romanca: prvi zapisi o poljubih morda celo 1000 let starejši

Najzgodnejši zapis o človeških poljubih segajo približno 4500 let v preteklost oz. kar 1000 let dlje, kot so sprva domnevali, poroča Guardian. Znanstveniki so namreč odkrili dokaze, ki kažejo, da so se poljubi odvijali v nekaterih najzgodnejših mezopotamskih družbah na območju Bližnjega vzhoda. Slednje je dokumentirano v besedilih iz leta 2500 pred našim štetjem, ki so bila do zdaj večinoma spregledana.

Do danes se je ohranilo na tisoče glinenih ploščic s klinopisi iz obdobja starodavnih mezopotamskih kultur. Nekatere med njimi pa vsebujejo jasne zapise, da je poljubljanje veljalo za običajen del romantične intimnosti v številnih starodavnih kulturah ter da ni izviralo zgolj iz določene regije, kot so kazale pretekle raziskave. Pred tem so namreč verjeli, da najzgodnejši dokazi o intimnih poljubih izvirajo z območja današnje Indije, in sicer 1500 let pred našim štetjem.

"Prav zato se poljubljanja ne bi smelo obravnavati kot običaj, ki je izviral izključno iz neke posamezne regije, od koder se je nato razširil. Zdi se, da so se poljubi v več tisočletjih delili v več starodavnih kulturah," je dejal strokovnjak za zgodovino medicine v Mezopotamiji na Univerzi v Koebenhavnu na Danskem Troels Pank Arbøll. Kot so navedli avtorji raziskave v reviji Science, so se poljubi delili med poročenimi pari, a željo po poljubljanju so imele tudi neporočeni zaljubljenci.

Ob tem ugotavljajo, da je poljubljanje morda prispevalo tudi k širjenju oralno prenosljivih bolezni, kot je herpes ali davica. Domnevajo namreč, da bi bila lahko bolezen bu'shanu, ki jo opisujejo v starodavnih medicinskih besedilih, okužba z virusom herpes simpleks 1, ki povzroča ti dve bolezni. Našli so ga namreč tudi v posmrtnih ostankih starodavnih prednikov, in sicer prav v predelu ust ter okoli njih.

"Medicinska besedila, ki prihajajo iz Mezopotamije, ob tem omenjajo bolezen s simptomi, ki spominjajo na virus herpes simplex 1," je dejal danski strokovnjak. Vendar pa raziskovalci ob tem opozarjajo, da so na tovrstna besedila vplivale različne kulture in verski koncepti tistega časa, zato jim ne moremo kar slepo verjeti.