Spomin na dom: satelit Juice posnel 'selfie' z Zemljo

V petek se je začela prva evropska misija na Jupiter. Iz Francoske Gvajane je poletela raketa Ariane-5  s satelitom Juice, ki bo na Jupitrovih ledenih lunah iskal pogoje za življenje. Nekaj ur po tem, ko se je evropska raketa dvignila s tal v Francoski Gvajani, je satelit Juice že prvič 'pritisnil na sprožilec' in si pred osemletno potjo, ki ga čaka, ustvaril zadnji spomin na Zemljo. Raketa s sondo mora sedaj premagati približno 771 milijonov kilometrov dolgo razdaljo med našim in največjim planetom osončja. 

A Nasina raketa New Horizons je leta 2007 do plinastega velikana potrebovala le 405 dni oziroma eno leto, en mesec in devet dni. Kaj vse torej čaka na misiji Juice? Zakaj bo za pot potrebovala kar sedemkrat več? 

Jupiter je od Zemlje v povprečju oddaljen 771 milijonov kilometrov. Takrat svetloba, ki potuje s hitrostjo 299,792 km/s, za pot od plinastega velikana do Zemlje potrebuje 40 minut. Najdaljša razdalja med Zemljo in Jupitrom znaša 968 milijonov kilometrov, najkrajša pa 588 milijonov kilometrov. Takrat svetloba za pot potrebuje 54 oziroma 33 minut, piše Space.com. 

 Težaven izračun poti: morebitni obvozi, gravitacijski pospeški ...

Kot so razložili astronomi in matematiki, je izračun poti med Zemljo in Jupitrom precej težaven, saj se planeta vselej premikata. Med njima se tako lahko znajde več nebesnih teles, celo Sonce. Inženirji morajo tako v izračunih upoštevati tudi vse morebitne obvoze, ki čakajo raketo. Ob tem se mora raketa ob prihodu v bližino cilja, v tem primeru Jupitrovih lun, ustrezno upočasniti, drugače sonda ne bo mogla zajeti čiste slike površja, niti podrobneje opazovati sestave ledenih satelitov. 

Ker je pot do Jupitra tako zelo dolga, si bo raketa s satelitom ob tem pomagala tudi z gravitacijskim pospeškom Zemlje in Venere. Do Jupitra bi po predvidevanjih evropskih astronomov in drugih znanstvenikov prispela julija leta 2031.

Takrat bo sonda, ki je opremljena z 10 instrumenti – kamerami, detektorji delcev, radarjem za preslikavo podzemnih značilnosti ipd. – šele začela z delom."Videli bomo globino oceanov, vsebnost soli v njih in kako debela je ledena skorja," je pojasnila profesorica Michele Dougherty.  Ob opazovanju se bo satelit Jupitrovim lunam 35-krat zelo približal. To v vesoljskih razdaljah pomeni, da bo od njihovega površja oddaljen največ 400 kilometrov. Nato se bo ustalil v orbiti Ganimeda. 

V preteklosti so astronomi ob raziskovanju območij, primernih za obstoj življenja, pomislili na Mars. Zanimanje biologov pa se vse pogosteje nagiba k Saturnu in Jupitrovim lunam. Čeprav so nebesna telesa bolj oddaljena od Marsa in so zato večino časa zaledenela, bi po njihovih ocenah in informacijah preteklih misij tudi tam lahko obstajali pogoji, primerni za oblike življenja. Znanstveniki Ese ob tem izpostavljajo, da misija ni namenjena odkrivanju življenja, ampak 'le' preučevanju pogojev za njegov obstoj.  Za eno svojih najbolj ambicioznih misij je ESA namenila kar 1,6 milijarde evrov.