Raketo vega podjetja Arianespace s 53 sateliti na krovu bi morali iz Kourouja v Francoski Gvajani po prvotnih načrtih izstreliti že septembra lani, a so jo zaradi spodletele izstrelitve rakete julija lani preložili. Nato so izstrelitev načrtovali marca letos, a jo je preprečila pandemija covida-19. V zadnjih dveh tednih junija pa so izstrelitev onemogočali močni višinski vetrovi.
Po zadnji neuspeli izstrelitvi so sporočili, da jo bodo izvedli 17. avgusta, a so se zdaj odločili, da bodo to storili 1. septembra, so navedli v podjetju Arianespace.
Na krovu vege je tudi slovenski nanosatelit Trisat, ki ima maso zgolj pet kilogramov in je v prvi vrsti namenjen testiranju robustnosti nove vesoljske elektronike. S posnetki tega nanosatelita si med drugim obetajo napredek na področjih spremljanja onesnaženosti površine morij z oljnimi madeži ali plastiko, določevanja žarišč velikih požarov in zaznavanja vulkanskega prahu v višjih plasteh atmosfere za potrebe letalske industrije.
Slovenski mikrosatelit Nemo HD z maso 65 kilogramov pa je poseben v tem, da bo možno z njim Zemljo opazovati interaktivno. To pomeni, da bodo lahko ob preletu zemeljske postaje v realnem času hkrati prejemali sliko s satelita in ga vodili z obračanjem okoli njegovih osi. Poleg tega bo ta mikrosatelit lahko opravljal vse klasične naloge daljinskega opazovanja mest, kmetijskih in gozdnih površin ter invazivnih rastlinskih vrst.
Ta izstrelitev sicer ni prelomna samo za slovensko znanost, ampak tudi za evropsko, saj bo prvič na evropski raketi v vesolje poletelo toliko malih satelitov naenkrat. Gre za prvi preizkus koncepta za odprave malih vesoljskih plovil, imenovanega Small Spacecraft Mission Service (SSMS).
KOMENTARJI (9)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.