Spalna apneja: V Sloveniji kmalu nova metoda zdravljenja?

Pri 61-letni Editi Mlakar so se težave pojavile že v srednji šoli: "Ko sem šla k zdravniku, da se ne zmorem učit, da sem preveč zaspana, preveč utrujena, je pač bil odgovor, da naj manj ponočujem." A simptomi so se z leti stopnjevali, ni zmogla brati, voziti, v službi ji je koncentracija povsem odpovedala. 

"Sem rekla, da sem tako utrujena, da ne morem tako živet. In s tem sem seveda dala neko napačno informacijo od sebe in so zdravniki to zamenjevali za globoko depresijo," se spominja. Za njo se je več let neuspešno zdravila, se celo invalidsko upokojila: "Jaz sem se sama včasih zalotila, da sem takole hlastala za zrakom, več je pa opazil mož, ker je bilo to kar naprej. Potem smo pač predvidevali, da ta razna zdravila za depresijo počnejo to z mojim telesom."

Nato je soprog na televiziji slišal za spalno apnejo, začela sta raziskovati. Večina bolnikov sicer smrči, a ni vsako smrčanje spalna apneja, pravi pnevmologinja Kristina Ziherl, ki našteje pomembnejše simptome: "Da se prebujajo hlastajoč za zrakom, če morajo ponoči hoditi na vodo, če se zjutraj prebujajo nespočiti, pa so spali 7-8 ur, če preko dneva slabo funkcionirajo, so zaspani, potrebujejo popoldanski počitek, imajo težave s koncentracijo, spominom."

Prekinitve dihanja v spanju imamo sicer vsi, pravi, a normalno je do pet na uro. Ziherlova pojasnjuje, da kot pomembno spalno apnejo smatramo, ko je teh prekinitev več kot 15 na uro. O hudi obstruktivni spalni apneji pa govorimo, ko je več kot 30 na uro.

Editi so pravo diagnozo postavili šele pred osmimi leti: "Vse meritve, ki sem jih opravila v Topolšici, so pokazale že tisto mejo smrtnosti, toliko je bilo teh prekinitev."  Ko je dobila aparat, ki pod pritiskom, prek maske vpihuje zrak v dihala in drži žrelo odprto, pa se ji je odprl tudi nov svet: "Lahko ustvarjam, kar me izredno veseli, lahko sem miselno aktivna, lahko sem zbrana, lahko se učim."

Spalno apnejo se lahko zdravi tudi s spalno opornico, ki premakne spodnjo čeljust naprej in razširi žrelni prostor, pa z operacijo čeljusti, mandljev in drugih mehkih tkiv. V tujini poznajo tudi takšen čip, ki ga kirurgi z majhnim rezom namestijo pod brado in stimulira podjezični živec, ki torej jezik potiska naprej in tako odpre dihalne poti. Strokovnjaki z Golnika in iz Ljubljane si sicer že leta prizadevajo za uvedbo te metode pri nas: "Smo na dobri poti, tko da mi računamo, upamo, da bomo imeli v letošnjem letu prvega bolnika s tem stimulatorjem." Po besedah Ziherleve bi ga lahko ponudili tistim, pri katerih drugo ne pride v poštev oziroma ni učinkovito, primernih kandidatov je tri odstotke.