Žalostna potrditev je prišla: sonda Rosetta pristala in 'umrla' na kometu

Sonda Rosetta je strmoglavila na komet 67P/Čurjumov-Gerasimenko, ki sta ga septembra 1969 odkrila ukrajinska astronoma Klim Čurjumov in Svetlana Gerasimenko. 

Sonda se je na Twitterju poslovila tudi v slovenščini:

Načrtovani spust se je zgodil ob 10:39:10 UTC (12.39 po našem času), sonda naj bi skoraj točno zadela kraj pristanka na območju Ma'at na manjšem delu kometa. Cilj naj bi zgrešila le za 40 metrov. Pristala je na območju, kjer so bule, imenovane kurja polt, ki naj bi bile ostanki materiala, ki je nastal na začetku Osončja. 

Pri načrtovanem spustu se je sonda zagotovo, če ne drugo, solarni paneli, poškodovala. Vsi sistemi so nehali delovati. Da je sonda res strmoglavila, so pri Esi izvedeli tako, da enostavno od nje niso dobili nobenega signala več.

Potrditev je na Zemljo prišla ob 13.19 po našem času. Vse do takrat je potekal prenos posnetkov in analiz, ki jih je sonda naredila v svojih zadnjih minutah življenja. 

Zadnja fotografija, ki jo je posnela sonda tik pred strmoglavljenjem, 51 metrov nad tlemi:

V nadzornem centru so bili pri misiji sodelujoči znanstveniki precej žalostni, ko je signal potihnil, a dejstvo je, da bodo imeli še veliko dela, saj bodo kar nekaj let še potrebovali, da bodo analizirali vse fotografije in podatke, ki jih je poslala sonda. Prav tako pa imajo pri Esi kar nekaj drugih vznemirljivih projektov, med drugimi pristanek na Marsu in obisk Jupitrovih lun. 

Rosetta je na oddaljenosti 5,8 kilometra posnela to fotografijo: 

Zakaj konec?

Sonda je bila od Zemlje oddaljena 719.742.176 kilometrov, od Sonca pa kar 573.153.251 kilometrov in to slednje je glavni razlog, da se je misija končala. Solarni paneli so namreč prejemali premalo sončeve energije, zaradi katere je delovala. Prav tako je bila sonda že v letih - stara je bila 12 let, zadnji dve leti je morala preživeti v težkih okoliščinah polnih prahu. Ekipa misije se je tako odločila, da načrtovano strmoglavijo sondo na komet.

Po podatkih Evropske vesoljske agencije (Esa) je vse potekalo normalno, sonda in večina njenih znanstvenih instrumentov je delovala do konca. Tako so dobili nekatere izjemne bližnje posnetke kometa.

Edinstvena misija 

Misija Rosetta je vsekakor edinstvena. Sonda je bila prva, ki je krožila okoli kometa in ga spremljala tudi ob njegovem bližnjem srečanju s Soncem, prav tako so v misiji na komet spustili landerja Philaeja, ki je, kot je znano, pristal precej nesrečno in deloval le nekaj ur, a dovolj, da je postregel z neverjetnimi znanstvenimi ugotovitvami. Edinstveno pa je tudi to, da je sonda na koncu misije tudi pristala na kometu, in sicer na glavi kometa na območju Ma'at.

Ekipa je sondi poslala zadnja navodila: 

Sonda zdaj že vidi kraj pristanka:

Z misijo Rosetta je obogateno predvsem naše znanje o začetkih Osončja in življenja. Na kometu so namreč našli molekule - gradnike življenja. Dejstvo, da so spojine, ključne pri sintezi aminokislin, sladkorjev in nukleobaz DNK, našli na primitivnem kometu, kaže, da so bili gradniki življenja prisotni že na začetku Osončja. Morda so ravno ti gradniki zanetili življenje na Zemlji. Rosetta je komet opazovala, ko se je močno približal soncu in se od njega oddaljil in tako prispevala k razumevanju evolucije teh nebesnih teles, prav tako je ugotavljala, da je na kometu voda, ki pa je precej drugačna od vode na našem planetu.

Misija se je z izstrelitvijo začela 2. marca 2004. Rosetta je dobila ime po znamenitem kamnu, s pomočjo katerega so znanstveniki razvozlali pomen egipčanskih hieroglifov.