Sonce, prihajamo! Nasa predstavila prvo misijo v središče našega Osončja 

Gre za misijo, ki je ne bi preživel noben človek, zato bo ameriška vesoljska agencija (Nasa) proti Soncu poslala vesoljsko plovilo. V Sončevo atmosfero – korono – ga bodo poslali junija 2018. 

Nasina sončna sonda je velika približno tri metre in je prevlečena z debelo zaščitno plastjo kompozitnega materiala na osnovi ogljika. Prenesti bo morala okoli 1400 stopinj Celzija, izdelana pa je tako, da bodo kljub izpostavljenosti visokim temperaturam notranjost plovila in instrumenti ohranili sobno temperaturo. 

Sonda bo predvidoma krožila na višini 5,9 milijona kilometrov od Sončevega površja. Okoli Sonca bo potovala s hitrostjo več kot 724.000 kilometrov na uro. Preden bo sonda dosegla Sonce, bo kar sedemkrat preletela Venero, kar naj bi ji pomagalo doseči določeno gravitacijo. 

Upajo na odgovore, ki bi pomagali razjasniti tudi določena vprašanja glede našega planeta

Sonda bo torej morala prenesti tako visoke temperature in sevanje, kot ga ni še nobeno vesoljsko plovilo v zgodovini. Toda, znanstveniki upajo, da jim bo pomagala odgovoriti na vprašanja, na katera doslej ni še nihče. Boljše razumevanje Sonca namreč lahko pomaga osvetliti tudi določena vprašanja glede našega planeta in njegovega mesta v sončnem sistemu.  

Podatki in posnetki, ki jih bo sonda zbrala, bodo pomagali razjasniti fizikalne lastnosti zvezd, pomagali razumeti skrivnosti korone in Sončevega vetra ter pomagali izboljšati napoved velikih vremenskih dogodkov v Vesolju. Ti dogodki namreč lahko vplivajo na satelite in astronavte, pa tudi na Zemljo – denimo na eletrično omrežje in izpostavljenost sevanju letalskih prevozov, poudarjajo na Nasi. 

Ključne naloge misije so, da "sledi pretoku energije, ki segreva in pospešuje Sončevo korono in Sončev veter, določa strukturo in dinamiko plazme in magnetskih polj v izvoru Sončevega vetra in raziskuje mehanizme, ki pospešujejo in prenašajo energetske delce".

Sončev veter je tok nabitih delcev, plinov, ki prihajajo iz zgornje atmosfere zvezde, in je prisoten skoraj povsod v sončnem sistemu. Motnje teh vetrov pa lahko povzročijo vremenske motnje v Vesolju, ki vplivajo tudi na naš planet. Nasine raziskave so pokazale, da bi lahko nenavaden sončni dogodek povzročil za dva bilijona dolarjev škode v ZDA, ali pa povzročil izpad elektrike celotnega vzhodnega dela ZDA za leto dni. 

Misijo prvič poimenovali po še živečem znanstveniku

Misijo so v čast ameriškega astrofizika Eugena Parkerja poimenovali Parker Solar Probe. "To je prvič, da je Nasa vesoljsko plovilo poimenovala po še živečem posamezniku," je dejal Thomas Zurbuchen iz Nasinega Direktorata za znanstvene misije. 

Na novinarski konferenci je bil prisoten tudi 89-letni Parker, ki ni mogel skriti navdušenja. "Sončna sonda bo potovala v območje Vesolja, ki še nikoli ni bilo raziskano. Zelo vznemirljivo je, da si ga bomo končno lahko ogledali. Dobro je imeti bolj podrobne meritve, ki kažejo, kaj se dogaja s Sončevim vetrom. Prepričan sem, da bodo presenečenja. Vedno so," je dejal astrofizik. 

Ideja, da bi na Sonce poslali sondo, se je sicer prvič pojavila že pred več kot 50 leti.