Sodobni luksuz: tišina, tiha hoja, več dni teme in izolacije

Psihologinja Olga Lehmann iz Norveške, ki se osredotoča na raziskovanje tišine, poudarja, da ljudje niso prilagojeni na nenehno izpostavljenost hrupu in prekomerni stimulaciji. Dolgotrajna izpostavljenost hrupu, zlasti tistemu nad 85 decibelov, kar ustreza glasnosti v hrupni restavraciji, lahko vodi do motenj sluha, visokega krvnega tlaka, stresa in nespečnosti, poroča National Geographic.

Da bi se izognili tem negativnim učinkom, nekateri iščejo tišino v oddaljenih krajih, vendar je enako pomembno najti mir tudi v vsakdanjem življenju. Lehmannova poudarja, da lahko majhni trenutki tišine pomagajo pri uravnavanju stresa in zmanjšanju impulzivnosti. Cilj ni popolna izključitev hrupa, temveč iskanje ravnovesja med mirom in vsakdanjim kaosom.

Eden izmed trendov, ki odraža to iskanje tišine, je t. i. "tiha hoja", ki je postala priljubljena na platformi TikTok. Uporabniki so začeli ceniti sprehode brez motenj, kot so glasba, podkasti ali telefonski klici. Ta pojav kaže na potrebo digitalne generacije po odmiku od nenehnega hrupa in stimulacije.

Poleg tihe hoje nekateri posegajo po bolj intenzivnih metodah, kot so večdnevne meditacije v tišini, kjer udeleženci preživijo več dni v popolni temi in izolaciji. Takšne izkušnje omogočajo globoko samorefleksijo in introspekcijo. Lehmannova sicer priznava, da so takšne metode primerne za nekatere, vendar priporoča začetek z manjšimi koraki, kot je desetminutno sedenje v parku brez tehnologije ali udeležba na meditacijskih ali jogijskih urah.

Pomembno je poudariti, da tišina ne pomeni nujno osamitve. V današnjem času, ko se soočamo z epidemijo osamljenosti, je ključno najti načine za povezovanje v tišini. Skupine, kot je "Silent Book Club", kjer se člani srečujejo in skupaj berejo v tišini, ponujajo priložnost za druženje brez pritiska na pogovor. Guinevere de la Mare, soustanoviteljica te skupine, pravi, da so takšna srečanja "srečna ura za introverte" in ponujajo priložnost za ponovno povezovanje z ljudmi po pandemiji.

Poleg individualnih prizadevanj za tišino se tudi mesta in skupnosti trudijo zmanjšati onesnaženje s hrupom. Arhitekti in urbanisti razvijajo zvočno izolirane stavbe in načrtujejo zelene površine, ki absorbirajo hrup. Takšni ukrepi ne izboljšujejo le kakovosti življenja prebivalcev, temveč tudi prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju skupnosti.