So ženske res bolj občutljive na mraz kot moški?

Poletne sandale, lahkotne oblekice in kratke hlače so v notranjih prostorih nadomestile superge, dolge hlače in morda celo jakne. In četudi se zdi smešno, pa stvar ni prav nič nedolžna. Na delovnih mestih se namreč moramo počutiti udobno, da smo lahko kar najbolj produktivni, ugotavljajo strokovnjaki.

"Če se ljudje ne počutijo udobno, ne bodo delovali tako dobro, kot bi lahko," je razložil Thomas Chang, ekonomist z Univerze Južna Karolina. In raziskave Changa ter njegove ekipe so pokazale, da so prav ženske tiste, ki najbolj uživajo pri višjih temperaturah. In to ne velja samo za pisarne, študije so pokazale, da so ženske bolj občutljive na mraz, ne glede na to, ali so zunaj ali znotraj, doma ali v službi.

Razlog za to, bi lahko morda bila posledica razlik v oblačilih. Moški namreč v pisarne nosijo obleke s kravato, v katerim jim je zagotovo topleje, kot ženskam, ki lahko nosijo poletne obleke s sandali. Drugi razlog pa bi lahko bil, da ženska v povprečju med počitkom pokuri manj kalorij kot moški, kar ustvarja manj notranje toplote.

A študija iz aprila 2024 kaže, da sta velikost in sestava telesa pomembnejša od spola pri določanju, kdaj je osebi res hladno. Ljudje, tako kot druge toplokrvne živali, namreč vlagamo veliko truda in energije v vzdrževanje primerno visoke telesne temperature. Veliko drugih vrst spremeni svoje vedenje, da bi se prilagodile ekstremnim toplotnim razmeram, na primer določene živali postanejo nočne, da se spopadajo s puščavsko vročino, ali pa pridobijo debelo plast krzna, da preživijo mrzle zime. 

Toda, kot se ljudje razlikujemo po višini in obliki telesa, se razlikujemo tudi pri določanju idealne temperature. Nekateri se pozimi počutijo dobro tudi ko so manj oblečeni, medtem ko je drugim brez kape in puloverja vedno hladno. In naše želje glede temperatur so neposredno povezane z našo presnovo. Ljudje z večjo mišično maso in večjimi telesi običajno v mirovanju pokurijo več kalorij kot manjši posamezniki. Čeprav je maščoba izolativna, lahko prepreči, da bi toplota dosegla roke in noge. 

Boris Kingma, strokovnjak za toplotno učinkovitost ljudi, se s tem sicer najbolj ne strinja, pravi pa da so lahko temperaturne preference le nekoliko odvisne od spola. Naša želena temperatura se spreminja tudi glede na stopnjo aktivnosti in oblačila, ki jih nosimo. Kignam zato meni, da to igra precej večjo vlogo kot presnova. In podatki iz študije PNAS potrjujejo te ugotovitve, ekipa znanstvenikov z Nacionalnega inštituta za zdravje je namreč ugotovila, da je pri določanju idealne temperature posameznika najpomembnejša interakcija med hitrostjo presnove, telesno površino in odstotkom telesne maščobe. "Če imate podobno hitrost presnove, ni pomembno, ali ste moški, ženska, starejši ali mlajši," je poudaril Kingma.

Kako temperatura vpliva na telo?

Ko je raziskovalec Chang začel delati v pisarni, v kateri je bilo prevroče, se je začel zanimati med to povezavo med temperaturo in produktivnostjo delavcev. In sprva je skušal svojo teorijo dokazati. Naredil je nekatere spremembe, namesto dolgih rokavov je izbral kratke, in si privoščil ledeno kavo namesto vroče. A kljub temu mu je bilo prevroče. In vse kar je lahko razmišljal med svojim delom, je, kako bi se čim prej ohladil.

To ni presenetljivo, je ob tem zaključil Kingma. Ustvarjanje ali odvajanje odvečne telesne toplote je namreč fizično naporno. Ko se preveč segrejemo, se krvne žile v okončinah razširijo, da bi telo lahko sprostilo več toplote, če pa še to ni dovolj, se začnemo potiti. Če pa smo izpostavljeni mrazu, se krvne žile v rokah in nogah skrčijo, da bi preprečile izgubo toplote. Če telesna temperatura pade prenizko, lahko tresenje pomaga ustvariti potrebno toploto. Obe skrajnosti pa zahtevata dodatno porabo energije.

Več bolezni pripada obema dejavnikoma – tako toploti kot mrazu. Podhladitev in omrzline sta primera izpostavljenosti mrazu, medtem ko imajo bolezni, kot je Raynaudova bolezen, posledice tudi pri manj ekstremnih temperaturah. Raynaudova bolezen se pojavi takrat, ko se majhne krvne žile v prstih na rokah in nogah zaprejo, zaradi česar dobijo okončine bel ali moder odtenek. Nesorazmerno pogosto ta bolezen prizadene ženske in ljudi, ki živijo v hladnem podnebju. Velja za skrajno obliko občutljivosti na mraz. 

A človek se je skozi stoletja prilagodil nekaterim najbolj ekstremnim podnebnim razmeram na planetu. Razvil je osnovne strategije, kot sta ogenj in živalsko krzno, pa vse do visokotehnoloških možnosti, kot so izolacijske tkanine, ki lahko odbijajo telesno toploto in tudi grelne jopiče.

"Edini razlog, da smo ljudje lahko naselili svet, je bila naša sposobnost prilagajanja okolju s pomočjo tehnologije," je razložil Kingma. In mnoge od teh tehnologij niso namenjene temu, da bi ljudje vzdrževali idealno temperaturo, temveč temu, da jim ne bi bilo prevroče ali prehladno.

Ali mraz oziroma vročina vplivata na produktivnost?

Testiranju je bila podvržena skupina nemških univerzitetnih študentov, da bi ugotovili, kako se spremeni njihova sposobnost za delo, kadar jim je prevroče ali premrzlo. Chang je v sodelovanju z Agne Kajackaite iz Centra za družbene vede ugotovil, da so študentke bolje opravljale besedne in matematične naloge pri toplejših temperaturah, moški pa so bili uspešnejši ko je bilo hladneje. Razlika je bila precejšnja po mnenju raziskovalcev, čeprav se morda zdi majhna. Šlo je za le nekaj odstotnih točk.

S Changom se sicer ne strinja Stefano Schiavon, arhitekt in okoljski inženir, ki je opravil metaanalizo študij, ki so preučevale povezavo med produktivnostjo in temperaturo. Ko je podatke preučil, je ugotovil, da se je produktivnost zmanjšala le pri ekstremnih temperaturah. Nekomu je lahko malce bolj vroče ali malce bolj hladno vendar to po njegovem mnenju ne vpliva na učinkovitost.

In za to ima Schiavon odlično rešitev. Ugasnite klimatske naprave. Prilagoditev hlajenja notranjih prostorov in omogočanje delavcem, da prilagodijo svojo garderobo in delovni prostor tako, da lahko delajo pri svoji optimalni temperaturi, bi po njegovem mnenju močno pripomogla k reševanju obeh problemov.