So tam zunaj tudi planeti kot iz Vojn zvezd?

Nekatere stvari, ki smo jih pred desetletji videli v znanstveno fantastičnih filmih, so danes resničnost. V resničnosti pa lahko v ogromnih prostranstvih vesolja najdemo tudi primerljive planete, ki jih lahko vidimo v priljubljenih filmih Vojna zvezd. Pri ameriški vesoljski agenciji so zapisali, da lahko že v naši galaksiji najdemo svetove, ki so podobni planetu z dvema soncema Tatooine, tropskemu planetu Scarif in tudi v leden oklep ovitemu planetu Hoth.

S teleskopi smo do zdaj odkrili že več kot 3400 planetov izven našega Osončja, znanstveniki pa uporabljajo sofisticirane modele, da bi razbrali, kakšne barve, svetloba, sončni vzhodi nas bi pričakali, če bi te planete obiskali. Kot so zapisali na spletni strani Nase, so nekateri ti oddaljeni planeti še precej bolj nenavadni od planetov, ki obstajajo v izmišljenem svetu Vojn zvezd.

Planeti z dvema soncema

Resničen planet, ki znanstvenike spominja na domači planet Lukea Skywalkerja, je Kepler-16b. Prav zaradi podobnosti si je planet prislužil vzdevek Tatooine. Gre za planet v velikosti Saturna in se nahaja okoli 200 svetlobnih let od nas v ozvezdju Labod.

Pri Nasi so pojasnili, da če bi stali na Keplerju-16b, bi imeli dve senci. Po nevihti bi nastali dve mavrici. Planeti, ki krožijo okoli dveh zvezd, so sicer pogosti. Astronomi so namreč odkrili, da je kar polovica zvezd v naši Rimski cesti v parih in ne ''osamljenih'', kakršna je tudi naše Sonce. No, za razliko od filmskega Tatooina, je resnični Kepler-16b mrzel plinasti velikan, ki je neprimeren za življenje, kot ga poznamo, a glede na podatke zagotovo nekje obstaja planet, ki bi bil lahko enak, kot tisti iz filma.

Puščavski planeti

George Lucas je v svojem domišljijskem svetu med drugim ustvaril puščavski planet Jakku in luno Jedha, na kateri je puščava vseskozi ujeta v zimski mraz. ''Puščavski planeti so možni. Enega imamo pravzaprav že tu v našem Osončju - Mars. Menimo, da bi lahko bili takšni planeti še bolj gostoljubni življenju, kot je Mars,'' je komentiral Shawn Domagal-Goldman, astrobiolog iz Nasinega centra Goddard. Na nam znanih puščavskih planetih inteligentnega življenja, za razliko od filma, ni, vendar verjetno obstajajo tudi resnične inačice, meni Domagal-Goldman.

Planeti, oviti v večni led

Leta 2006 smo v naši galaksiji odkrili ledeno super Zemljo, ki je znanstvenike tako zelo spomnila na ledeno uporniško bazo iz Vojn zvezd, da so planet poimenovali Hoth. Uradno ime planeta je sicer OGLE 2005-BLG-390L, po poljskem projektu Optical Gravitational Lensing Experiment (OGLE), v okviru katerega so ga odkrili. Na tem planetu je premrzlo, da bi tam bilo življenje, kot ga poznamo. Vendar pa se je lahko življenje razvilo pod ledom, tudi na Zemlji smo na nekaterih odročnih delih Antarktike odkrili živa bitja.

Ledeni svet je tudi Jupitrova luna Evropa ali pa Saturnova luna Enkelad. Nasa se pripravlja na misijo, v okviru katere bi iskali življenje pod ledeno ploskvijo na Jupitrovi Evropi.

Vodni planeti

Za znanstvenike so najpomembnejši novoodkriti planeti tisti, ki so podobni naši Zemlji, ki je do zdaj edina, za katero smo prepričani, da gosti življenje. In življenje pri nas se je začelo v oceanu. Do zdaj še (seveda z izjemo Zemlje) nismo potrdili obstoja planeta z oceni, kakršen je izmišljeni Kamino, kjer vseskozi dežuje, ali pa Scarif z lepimi plažami. Smo pa že našli oceane pod ledenim oklepom v našem Osončju - denimo luni Evropa in Enkelad. 

Vodne planete bi sicer lahko odkrili že kmalu, saj lahko lesketanje vode opazijo na izjemnih razdaljah. Takšen odsev tekočine so opazili na Saturnovi luni Titan, na katerem pa se je namesto vode lesketal tekoči metan.

Zeleni planeti

V Vojni zvezd obstajajo čudoviti svetovi z zelenimi gozdovi, ki smo jih vajeni tudi na naši čudoviti Zemlji. Astrobiologi menijo, da bi lahko bilo rastlinje na drugih nebesnih telesih tudi drugačnih barv - rdeče, črno, večbarvno ... Pred nekaj meseci so odkrili planet Proxima Centauri b, ki je le štiri svetlobna leta oddaljen od Zemlje, kroži pa okoli pritlikave rdeče zvezde.

Kot pojasnjujejo pri Nasi, bi človeku zvezda izgledala marelične barve, planet pa bi bil, iz vesoljske ladje, videti vijoličast. Planet ne kroži okoli svoje osi in tako zvezdi vseskozi kaže isti obraz. Svetloba rdeče zvezde je temnejša in večinoma v infrardečem spektru. Če na planetu obstajajo fotosintetični organizmi, ti vseskozi dobivajo enako količino svetlobe, podobne, kot je na Zemlji svetloba ob sončnem zahodu. Zaradi tega bi se zgodila gradacija barv, kakšno denimo opazimo pri morski travi, ko se barva z globino postopno spreminja iz zelene v temno rjavo.

Naseljeni planeti

V Vojni zvezd so praktično vsi planeti naseljeni z nekakšno obliko inteligentnih bitij. V naši galaksiji, kot lahko z gotovostjo trdimo, je takšen planet samo naš. Znanstveniki večinoma verjamejo, da bomo kmalu našli še kakšnega. V prihodnjih letih bomo v vesolje poslali satelit za nadzor eksoplanetov TESS, veliko pa si astronomi obetajo tudi od Hubblovega naslednika teleskopa James Webb. V naslednjem desetletju bomo po predvidevanjih dobili tudi posnetke eksoplanetov (planetov izven našega Osončja), ki jih bo posnel širokokotni infrardeči teleskop (WFIRST). Med tem pa seveda še naprej deluje program Seti, v okviru katerega prisluškujemo za signali morebitnih inteligentnih bitij.