Mikroplastika je povsod, tudi tam, kamor človek le redko stopi. Našli so jo že v arktičnem ledu, globoko v oceanih in himalajskih ledenikih. Zahvaljujoč slovenskim znanstvenikom pa zdaj vemo, da se nahaja tudi v toči.
Pod drobnogled oz. pod mikroskop so vzeli ekstremno debela zrna toče, ki je junija 2019 v krajih ob Kolpi razbijala strehe, uničevala avtomobile in opustošila posevke. Gre sicer za redek vremenski pojav, ki pa se zadnja leta pojavlja pogosteje, in tudi toča je vse debelejša. Dovolj razlogov torej za podrobno preučevanje tega dokaj nepoznanega fenomena.
"Medtem ko se na splošno domneva, da je mehanizem nastanka podoben kot pri manjši toči, vendar z izjemnim trajanjem in močnejšimi navzgornjimi tokovi, nedavni dokazi kažejo, da biotski in abiotski dejavniki prav tako vplivajo na rast teh nenavadno velikih kosov ledu," so zapisali v uvodu v članek, v katerem so predstavili ugotovitve.
Vzorce, štiri zrna toče s premerom 7, 10, 12 in 13 centimetrov, so nabrali v kraju Prelesje. V njih so iskali delce, ki so pogosti v okolju in ki so antropogenega izvora. Kot so pojasnili, so točo "lupili" in preučevali plast za plastjo. Poseben izziv pa je bil ohranjanje sterilnega okolja, tako da zrn toče ne bi dodatno kontaminirali. Vse postopke so zato izvedli v laboratoriju v pogojih brez prahu, zrak so ves čas filtrirali, v prostor pa sta smela stopiti samo dva človeka, oblečena v zaščitno laboratorijsko haljo.
V zrnih toče so med drugim odkrili vrsto bakterij, med drugim take, ki lahko vplivajo na nastanek ledu pri višjih temperaturah. A najbolj zanimiva najdba so bila naravna in sintetična vlakna. Slednja so v toči odkrili sploh prvič doslej, vse pa kaže na to, da so pomemben dejavnik pri nastanku velikih zrn toče. Pri tem imajo raziskovalci v mislih zrna s premerom 10 centimetrov ali več.
Koncentracija vlaken človeškega in naravnega izvora je bila v največjem zrnu toče več kot štirikrat višja, v jedru pa vsaj dvakrat višja kot v ostalih delih zrna, so povzeli ugotovitve. Med drugim so odkrili vlakna iz oblačil, pobarvana z barvili, ki jih uporabljajo v tekstilni industriji.
Raziskavo so objavili v reviji Science of The Total Environment, v Sloveniji je o njihovem odkritju prvi poročal portal N1.
V raziskavi so sodelovali:
- Marko Kozjek (Inštitut za vode in Biotehniška fakulteta)
- Damjan Vengust (Institut Jožef Stefan)
- Tina Radošević (Institut Jožef Stefan)
- Gregor Žitko (Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Kemijski inštitut)
- Simon Koren (Omega d.o.o.)
- Nataša Toplak (Omega d.o.o.)
- Ivan Jerman (Kemijski inštitut)
- Matej Butala (Biotehniška fakulteta)
- Matejka Podlogar (Institut Jožef Stefan in Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo)
- Manca Kovač Viršek (Inštitut za vode)
KOMENTARJI (53)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.