Raziskavo, v kateri so sodelovali konservatorji in kustosi Egipčanskega muzeja v Kairu ter raziskovalci iz Slovenije, Poljske in Združenega kraljestva, so objavili v prestižni znanstveni reviji Journal of the American Chemical Society, so sporočili s Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani (FKKT UL). Poleg vonja staroegipčanskih mumij študija razkriva nova spoznanja o praksah mumificiranja.
Kot so navedli, so raziskovalci izmerili in količinsko opredelili snovi, ki jih je oddajalo devet mumificiranih teles starodavnih Egipčanov, razstavljenih in shranjenih v egipčanskem muzeju v Kairu. Poleg tega je skupina usposobljenih človeških vohalcev opisala vonjave glede na njihove vohalne note, intenzivnost in prijetnost.
Vonj mumificiranih teles po besedah vodilnega avtorja raziskave, profesorja na FKKT UL in častnega profesorja na Inštitutu za trajnostno dediščino univerzitetnega kolidža v Londonu (UCL) Matije Strliča že leta vzbuja veliko zanimanje strokovnjakov in širše javnosti, vendar do zdaj še niso izvedli nobene kombinirane kemijske in senzorične znanstvene študije.
"Ta prelomna raziskava nam resnično pomaga pri boljšem načrtovanju ohranjanja in razumevanju starodavnih materialov za balzamiranje. Dodaja še en sloj podatkov, ki bodo obogatili muzejske razstave," je povedal.
Poleg poglobljenega vpogleda v ohranjanje in materialno zgodovino starodavnih mumificiranih teles raziskava odpira nove možnosti za izboljšanje muzejske predstavitve, saj občinstva ne bodo pritegnili le vizualno, temveč bodo lahko starodavno egipčansko dediščino doživeli tudi s pomočjo vonjav, so poudarili na ljubljanski fakulteti.
V prihodnosti bo raziskovalna skupina ustvarila sodobno rekonstrukcijo vonja mumificiranih teles, ki bo omogočila boljšo izkušnjo obiskovalcev in jim približala prakse balzamiranja in konserviranja na edinstven način.
Soavtorica raziskave Cecilia Bembibre z UCL je dejala, da so vonji razkrili nove informacije, kar poudarja pomen uporabe čutil za razumevanje preteklosti. Medtem ko je večina študij mumificiranih teles doslej potekala v evropskih muzejih, so raziskovalci tokrat tesno sodelovali tudi s kolegi iz Egipta, da bi zagotovili zastopanost njihovega strokovnega znanja in izkušenj ter skupaj razvili etičen in spoštljiv pristop k preučevanju mumificiranih teles, je dejala.
Soavtor študije in direktor egipčanskega muzeja v Kairu Ali Abdelhalim je poudaril, da je bila mumifikacija ključna pogrebna praksa starih Egipčanov za ohranitev telesa in duše za posmrtno življenje. Prepoznavanje različnih tehnik in materialov pa po njegovih besedah omogoča vpogled v obdobje, kraj in družbenoekonomski status mumificiranega posameznika.
Vonj je bil za stare Egipčane med postopkom mumifikacije ključnega pomena, saj so prijetne vonjave povezovali s telesi božanstev in njihovo čistostjo, medtem ko so neprijetne vonjave veljale kot znak pokvarjenosti in razpadanja telesa. Še danes, približno 5000 let pozneje, konservatorji vonj mumificiranih teles pogosto opisujejo kot prijeten, saj je rezultat smol in olj iglavcev, drugih rastlinskih olj in smol ter voskov.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.