Bolezni srca in ožilja so vodilni razlog smrtnosti v zahodnem svetu, kjer predstavljajo tretjino vseh smrti. Pojavnost te skupine bolezni, ki vključuje diabetes tipa 2, aterosklerozo, preveliko telesno težo in povišan krvni pritisk, se z leti vztrajno povečuje, okoljski dejavniki, ki vplivajo ali blažijo to skupino bolezni, pa niso docela poznani.
Kot pojasnjuje prvi avtor študije Martin Stražar z inštituta Broad (Cambridge, Massachusetts), so za povečano tveganje za srčne bolezni značilne povišane ravni holesterola v krvnem obtoku posameznika. Najpogostejša in učinkovita terapija za nižanje krvnega holesterola je sicer terapija s statini, posebno vrsto zdravil, ki zavirajo encime, vključene v proizvodnjo holesterola. Vendar pa ima ta terapija veliko stranskih učinkov. Da bi se izognili visokemu holesterolu in tveganjem za bolezni srca in ožilja, se osebam priporočajo tudi prehranske smernice z nizkim holesterolom, kot je mediteranska prehrana.

"Kot alternativa pa se vse pogosteje omenja poseganje v črevesni mikrobiom, skupnost bakterij, ki s svojimi, povečini nepoznanimi beljakovinami vplivajo na številne spojine v krvnem obtoku, presnovo in zdravje posameznika. Hitra evolucija in prilagajanje teh bakterij predstavlja zakladnico beljakovin s še nepoznanimi funkcijami," je poudaril Stražar.
Široka prisotnost bakterij v zahodnih populacijah pacientov
Skupina raziskovalcev iz inštituta Broad in bolnišnice Massachusetts General Hospital, katere del je bila tudi slovenska znanstvenica Tina Lebar iz inštituta Wyss na univerzi Harvard, je tako v novi raziskavi ugotovila, da imajo črevesne bakterije vpliv tudi na bolezni srca in ožilja. V študiji, ki so jo objavili v reviji Cell, je identificirala posebne bakterije iz rodu Oscillibacter, ki v črevesju porabljajo holesterol in tako pomagajo pri zniževanju holesterola v krvi ter tveganja za bolezni srca in ožilja pri ljudeh.
Stražar trdi, da so bile tovrstne bakterije do zdaj pomanjkljivo poznane, študija pa zdaj razkriva široko prisotnost teh bakterij v zahodnih populacijah pacientov. V okviru raziskave so raziskovalci analizirali laboratorijske izvide in meritve več kot tisoč bolnikov in prostovoljcev. Skupina je pri tem odkrila 26 predstavnikov rodu Oscillibacter, ki skupno predstavljajo tudi do nekaj odstotkov bakterijske biomase v črevesju. Z modernimi modeli umetne inteligence, ki določijo funkcije nepoznanim beljakovinam, so kot prvi pokazali, da rod proizvaja encime za razgradnjo holesterola. Na ta način lahko izbrane bakterije vplivajo na ravni holesterola v obtoku, kar trenutno testirajo na mišjih modelih.

Raziskovalci se nadejajo, da bodo z razumevanjem črevesnih bakterij odkrili nove možnosti za terapije, katerih učinkovitost bo močno odvisna od obstoječih bakterijskih skupnosti v bolnikih.
Kot poudarja Stražar, kljub novemu odkritju lahko mine še kar nekaj let, preden bodo morebitne nove terapije prešle v praktično uporabo. Vseeno pa raziskava tako strokovnjakom kot posameznikom s povišanim holesterolom omogoča nova spoznanja, ki so vredna pozornosti, je poudaril. "Merjenje črevesnega mikrobioma, ki je neinvazivno in bo vedno cenejše, lahko pojasni pomembne razlike v nivojih maščob in drugih molekul ter napove tveganja, preden se ta udejanjijo," je dodal.
KOMENTARJI (7)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.