Sedem danskih najstnikov in njihovo življenje po šestih urah klinične smrti

"Nek moški je tekel proti nam in ponavljal besede: 'Vsi so mrtvi, vsi so mrtvi’," zdravnik Steen Barnung pripoveduje o dnevu pred osmimi leti, ko so sedem najstnikov pripeljali v bolnišnico. Bili so klinično mrtvi.

Mlada Katrine je za BBC spregovorila o dnevu, ki je njeno življenje za vedno zaznamoval. Ona in njenih 12 sošolcev so bili na šolskem izletu v slabem vremenu. "Bilo je zelo vetrovno. Čoln se je prevrnil, ko smo bili z njim sredi morja … Vsi so pristali v vodi," pove Casper. "Pristala sem pod čolnom. Nočna mora se je začela – vsi so kričali, zdelo se mi je neresnično. Čutil in videl si lahko paniko," pa razlaga Katrine. Učitelj jim je naročil, da morajo plavati proti obali, ker bodo drugače umrli. Voda je imela le dve stopinji Celzija, bili pa so več sto metrov stran od kopnega. "Nisem mogel plavati. Eden izmed mojih prijateljev mi je poskušal pomagati, a vseeno sem bil kmalu klinično mrtev zaradi temperature vode," o svojih spominih razlaga Casper. Bil je eden izmed sedmih otrok, ki se jim je ustavilo srce in so tehnično umrli.

Katrine je bila ena izmed otrok, ki so plavali proti obali – bila je hudo podhlajena, ko pa je dosegla kopno, se je izgubila v bližnjem gozdu. "Bilo je zelo težko, ker nisem imela nobene moči, noge so mi kar klecale. Kar naprej sem padala na tla. Takrat sem pomislila: ’V redu, to je to, zdaj bom umrla’," je povedala. "Potem sem zagledala moškega in začela kričati na pomoč," o trenutku, ko je videla žarek upanja. Ko so do fjorda Præstø prispeli reševalci, so otroci bili klinično mrtvi že več kot dve uri.

"Ob prihodu v bolnišnico so bili ledeno mrzli," pove doktor Barnung. "Ko ima nekdo takšno telesno temperaturo, kot so jo imeli oni, vemo, da lahko začnemo z oživljanjem. So mrtvi, a niso zares mrtvi," pa razloži dr. Michael Jaeger Wansche. "Vedeli smo, da imamo možnost," doda. Ob ekstremni podhladitvi so se srca otrok ustavila, njihov metabolizem pa drastično upočasnil, kar je pomenilo, da bi lahko ob postopni otoplitvi njihovi organi začeli spet normalno delovati. "Kri smo segrevali za eno stopinjo na deset minut," o postopku pove Wansche. Šest ur po nesreči so njihova srca spet začela biti.

Casperjeva telesna temperatura, ko so ga pripeljali v bolnišnico, je bila 17,5 stopinje Celzija. Njegovo srce je spet začelo normalno biti pri 26 stopinjah. A ko možgani nimajo kisika, vsako minuto umre dva milijona možganskih celic. "Glavna skrb, ko so njihova srca spet začela biti, so postali možgani. Spraševali smo se, ali si bodo ti pacienti opomogli," razlaga dr. Wansche.

Casper je dihal s pomočjo respiratorja, nekaj časa pa je bil še v umetni komi. Nihče ni vedel, kakšne so njihove poškodbe možganov. "Ko so ga zbudili, sem videla, da me je prepoznal, saj se je malo nasmehnil. Bila sem tako srečna, da ne morem opisati," opiše Katrine. "Tisti dan je bil tako poln sreče, saj so vse otroke zbudili na isti dan, vsi starši so čakali v bolnišnici … Vsi smo se smejali, veseli smo bili, ker so bili vsi v redu," še doda. Preiskave niso pokazale nobenih poškodb možganov, kar so zdravniki označili za pravi čudež. "To je največji primer nesreče s primerom tako hude podhladitve, pri katerem nam je uspelo oživeti kar sedem ljudi," pove Wansche.

Izkušnja je življenje spremenila vsem vpletenim, pove Katrine. "Ko skoraj umreš, začneš na življenje gledati malo drugače. Zdaj vem, kaj je pomembno in kaj ni, za kaj se je vredno boriti. Res sem srečna, da sem živa," s širokim nasmehom na obrazu zaključi.

Medicinski čudež v Španiji 

Spomnimo, nedolgo nazaj smo pisali o Britanki Audrey Schoeman, ki ji je zaradi podhladitve med planinarjenjem za več kot šest ur zastalo srce. S soprogom je planinarila v Pirenejih, ko ju je zajel snežni vihar. Zaradi podhladitve je najprej imela težave z govorom in gibanjem, nato je padla v nezavest. Njeno stanje se je še poslabšalo med dveinpolurnim čakanjem na reševalce in njen mož Rohan je bil prepričan, da je mrtva. 

Zdravniki so bolnico v tekmi s časom priklopili na poseben aparat, s katerim so ji odvzeli kri, jo nasitili s kisikom in jo vrnili v njeno telo. Ko je njena telesna temperatura dosegla 30 stopinj Celzija, pa so uporabili defibrilator, da so znova zagnali njeno srce. Tudi ona je bila šest ur klinično mrtva.