Izstrelitev rakete proti Jupitru prestavljena

Evropska vesoljska agencija (ESA)bi morala danes približno ob 15. uri po našem času proti Jupitru izstreliti raketo s satelitom, a so sporočili, da je izstrelitev prestavljenja na petek. 

Gre za eno izmed najbolj ambicioznih misij te vesoljske agencije. Satelit bo do največjega planeta v našem osončju potoval osem let, Zemljo pa bo zapustil v Francoski Gvajani. Njegova naloga ob prihodu do Jupitra bo opazovanje njegovih lun – Kalista, Evrope in Ganimeda, saj obstajajo dokazi, da se pod ledenim površjem teh treh naravnih satelitov skrivajo globoki oceani tekoče vode, piše BBC.

Satelit bo tako z opazovanjem površja ugotavljal, ali na Jupitrovih naravnih satelitih obstajajo pogoji za kakršnokoli obliko življenja. Celoten projekt ESE je znan tudi pod imenom Juice in pomeni raziskovalec Jupitrovih ledenih lun.

Ob tem pa znanstveniki ESE izpostavljajo, da misija ni namenjena odkrivanju življenja, ampak 'le' preučevanju pogojev za njegov obstoj. "To ni tako nora ideja," je ob tem dejala direktorica znanosti Carole Mundell. "V vsakem ekstremnem okolju na Zemlji – ali je kislo, radioaktivno, zelo hladno ali zelo vroče – najdemo življenje," utemeljuje svojo izjavo. Ravno to hipotezo bodo preverjali z misijo Juice.

Premalo goriva: do Jupitra s pomočjo gravitacijskega polja Zemlje in Venere

Misija, za katero je ESA namenila 1,6 milijarde evrov, poleg satelita vključuje še raketo Ariane-5. Ta sicer ni dovolj zmogljiva, niti ne bo imela dovolj goriva, da bi satelit prinesla v neposredno bližino Jupitra. Ta je od Zemlje oddaljen približno 778 milijonov kilometrov. Pri premagovanju dolge poti si bo raketa pomagala z gravitacijskimi polji Venere in Zemlje, ki jo bosta pognali čim bližje petega planeta našega osončja. Tja bi po predvidevanjih evropskih astronomov in drugih znanstvenikov prispela julija leta 2031. 

Ob prihodu rakete pa se bo začelo delo satelita, ki bo dodatno opremljen z desetimi instrumenti – kamerami, detektorji delcev, radarjem za preslikavo podzemnih značilnosti ipd. "Videli bomo globino oceanov, vsebnost soli v njem in kako debela je ledena skorja," je pojasnila profesorica Michele Dougherty.  Ob opazovanju se bo satelit Jupitrovim lunam 35-krat zelo približal. To v vesoljskih razdaljah pomeni, da bo od njihovega površja oddaljen največ 400 kilometrov. Nato se bo ustalil v orbiti Ganimeda. 

V preteklosti so astronomi ob raziskovanju območij, primernih za obstoj življenja, pomislili na Mars. Zanimanje biologov pa se vse pogosteje nagiba k Saturnu in Jupitrovim lunam. Čeprav so nebesa telesa bolj oddaljena od Marsa in so zato večino časa zaledenela, bi po njihovih ocenah in informacijah preteklih misij tudi tam lahko obstajali pogoji, primerni za oblike življenja. 

"Če bi se ukvarjal s stavami, bi ves svoj denar vložil v trditev, da na Jupitrovi luni Evropa obstaja nekakšna oblika življenja," zatrjuje britanski astrobiolog Lewis Dartnell.

Ob tem biologi izpostavljajo, da nastanek življenja bolj kot na toploti in svetlobi sonca temelji na stalnem gravitacijskem stiskanju, ki omogoča obstoj tekoče vode. Isto stiskanje naj bi omogočalo tudi delovanje podzemnih vulkanov. Nekateri znanstveniki predvidevajo, da naj bi bili ravno ti odgovorni za nastanek življenja na Zemlji. 

Sekundno okno za izstrelitev vse do konca aprila

Za izstrelitev ima ESA na voljo le eno sekundo. Če časovni okvir zamudi, to pomeni, da se bo raketa s satelitom v vesolje morala podati jutri ali drug dan v aprilu. Tudi v naslednjih dneh bo morala biti agencija do sekunde natančna. V primeru, da se aprilska izstrelitev Juice ne izide, se bo raketa s satelitom v vesolje podala v poletnem času. 

Evropski misiji Juice se bo naslednje leto pridružila ameriška misija Clipper. Ta se bo osredotočila predvsem na luno Evropa, ob tem pa bo naravni satelit preletela 50-krat. Najbližje se ji bo približala na 25 kilometrov.