Satelitske slike prikazujejo posledice 'vročinskega vala' na Antarktiki

6. februarja se je zgodilo nekaj, kar je bilo do takrat nepraktično predstavljivo: na Antarktiki so izmerili enako temperaturo kot v Los Angelesu. Termometri v argentinski raziskovalni bazi Esperanza na skrajnem severu polotoka, ki se kot dolga roka iz celine steguje proti severozahodu in sega proti Južni Ameriki, so se ustavili pri 18,3 stopinje Celzija.

Čeprav se na skrajnem jugu sveta prav zdaj poletje, ki se je začelo oktobra, počasi poslavlja, sonce še vedno 24 ur na dan ostaja nad obzorjem. Za Antarktiko visoke temperature zato niso nič posebnega. A te so previsoke, svarijo znanstveniki.

Vztrajale so od 5. pa vse do 13. februarja in povzročile očitne spremembe. Nasini znanstveniki so posledice "vročinskega vala" pokazali na primeru otočka Eagle. Medtem ko je še 4. februarja sneg z izjemo ozkega obalnega pasu na skrajnem severu prekrival večino njegovega ozemlja, je bila dober teden dni pozneje skoraj polovica otoka kopna. Spremembo nazorno prikazujeta satelitski sliki, ki ju je posredovala Nasa.

V samo nekaj dneh se je snežna odeja stanjšala za 10 centimetrov, stalilo se je 20 odstotkov snega, ki ga na otoku zapade v eni sezoni. "Nisem še videl, da bi se taljenje na Antarktiki dogajalo tako hitro," je za Naso komentiral glaciolog Mauri Pelto in dodal, da  kaj takega lahko pričakuješ na Grenlandiji in Aljaski, ne pa na Antarktiki. A tudi tam se vreme spreminja. Večdnevna obdobja toplega vremena, ki so bila do 21. stoletja nepojmljiva, v zadnjih letih postajajo stalnica. Čeprav bolj izrazit od prejšnjih dveh, je tokratni "vročinski val" že tretji to poletje. In prav to, je prepričan Pelto, bi nas moralo skrbeti.

Od kod tako visoke temperature? Gre za posledico več meteoroloških dejavnikov. Nad Rtom Horn na skrajni južni točki Južne Amerike se je oblikovalo območje visokega zračnega pritiska, temperature so začele naraščati. Obenem so stalni zahodni vetrovi, ki toplim zračnim masam preprečujejo, da bi dosegle Antarktiko, oslabeli in topel zrak je lahko vdrl na jug.

Če visoke temperature obravnavajo kot enkraten dogodek, pa slabitev vetrov znanstveniki pripisujejo globalnemu segrevanju. To ima večji vpliv na zahodni del celine, ki ga uvrščamo med tista območja na Zemlji, kjer se temperature najhitreje dvigajo, ledeni pokrov pa tanjša. Po drugi strani pa se je na vzhodu Antarktike, kjer so temperature precej nižje, celo odebelil.

Najnižjo temperaturo so na Antarktiki izmerili 21. julija 1983 v ruski raziskovalni bazi Vostok v notranjosti celine, −89,2 stopinje Celzija. Povprečna letna temperatura v notranjosti Antarktike je −57 °C, na obali pa okoli −10 °C, medtem ko je v zgoraj omenjeni bazi Esperanza celo čisto sprejemljivih 4,6 stopinje pod ničlo.