Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je onesnaženost zraka vsako leto povezana s sedmimi milijoni prezgodnjih smrti. Dokazano je, da povečuje tveganje za okužbe dihal, bolezni srca in pljučnega raka ter lahko celo spremeni razvoj ploda.
Vse več je tudi dokazov, da onesnaženost zraka vpliva tudi na možgane in vedenje. Majhni delci lahko vstopijo v pljuča in zmanjšajo pretok kisika v krvni obtok. Študije so pokazale, da to lahko vpliva na produktivnost, strateške odločitve, učno uspešnost in duševno zdravje.
Kako lahko onesnaženost zraka vpliva na duševno zdravje?
Povezava med onesnaženostjo zraka in duševnim zdravjem ima lahko biološko razlago. Izpostavljenost drobnim trdnim delcem lahko močno poveča raven citokinov, nevrotransmiterjev, ki nastajajo kot odziv na okužbe in vnetja ter so povezani tudi z depresijo in samomorom. Onesnaženje je povezano z vnetjem možganov, kar lahko moti uravnavanje razpoloženja, poroča Euronews.
Raziskovalca Persico in Marcotte z ameriške univerze v Washingtonu sta se odločila podrobneje raziskati vpliv onesnaženosti zraka na razpoloženje. Dnevne podatke o številu samomorov po okrožjih so primerjali s podatki o kakovosti zraka, pri čemer so smer vetra uporabili kot instrument za ugotavljanje izpostavljenosti onesnaženju. Študija je bila nadzorovana glede na lokalno brezposelnost, prebivalstvo, vreme, praznike, okrožje, mesec in čas v tednu.
Poleg tega, da so ugotovili povečanje dnevnega števila samomorov in mesečnih hospitalizacij, povezanih s samomori, so v študiji odkrili, da so povišane ravni delcev PM2,5 povezane z več depresivnimi simptomi, poroča Euronews.
Kako visoka je onesnaženost zraka v Evropi?
Po podatkih Evropske agencije za okolje je onesnaženost zraka največje okoljsko tveganje za zdravje v Evropi, saj povzroča potencialno smrtonosne bolezni srca in ožilja ter dihal. Kljub izboljšanju kakovosti zraka po vsej EU so onesnaževala zraka v letih 2019 in 2020 pogosto presegala standarde EU za kakovost zraka in priporočene ravni Svetovne zdravstvene organizacije.
Izpostavljenost onesnaževalom zraka se razlikuje glede na državo in okolje. Tisti, ki živijo v velikih mestih, so običajno izpostavljeni višjim koncentracijam dušikovega dioksida zaradi emisij iz prometa.
V Srednji in Vzhodni Evropi se pri uporabi trdnih goriv za ogrevanje gospodinjstev in v industriji pojavljajo najvišje koncentracije trdnih delcev in rakotvornega benzoapirena. Prebivalci južne Evrope so izpostavljeni najvišjim koncentracijam ozona, ki nastaja zaradi sončne svetlobe.
V Evropski uniji je 97 odstotkov mestnega prebivalstva izpostavljenega koncentracijam drobnih trdnih delcev, ki presegajo priporočene vrednosti, ki jih je določila Svetovna zdravstvena organizacija. Kakovost zraka se je leta 2020 nekoliko izboljšala, najverjetneje zaradi vremenskih vzorcev in vpliva zaprtij zaradi covida-19.
KOMENTARJI (11)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.