V noči s torka na sredo smo lahko na večini severne poloble opazovali t. i. rožnato superluno. Kljub svojemu imenu se Zemljin naravni satelit ni obarval rožnato – a tako imenujemo aprilsko polno luno.
Poimenovanje je dobila po barvi cvetov severnoameriške rožnate plamenke, ki cveti zgodaj jeseni – aprilska polna luna pa je tudi prva pomladna, ponekod jo imenujejo tudi potonikina luna.
A ne zgolj rožnata, luna je bila videti tudi večja in svetlejša kot običajno – superluna. "Superluna je polna luna, ki je nekoliko bližje Zemlji kot običajno, zato izgleda večja in svetlejša," je za Guardian dejal astronom Michael Brown. Aprilska rožnata superluna je bila okoli 40.000 kilometrov bližje Zemlji kot običajno, izgledala pa naj bi 17 odstotkov večja in 30 odstotkov svetlejša, je za Euronews ocenil Nasin znanstvenik Noah Petro.
Gre za največjo in najsvetlejšo superluno letošnjega leta, piše CNN. V letošnjem letu 2020 se bo polna luna oktobra pojavila kar dvakrat, 1. oktobra ter 31. oktobra – drugo polno luno v istem mesecu imenujemo modra luna. Skupno bomo letos lahko opazovali štiri superlune – naslednjo že 7. maja.
Luna kroži po elipsasti krožnici in se tako Zemlji približuje in oddaljuje. Najbližjo točko, na kateri se približa Zemlji, imenujemo perigej, najbolj oddaljeno pa apogej. Superluna pa nastane, ko je polna luna v ali v skorajda neposredni bližini perigeja – torej najbližje točke, na kateri se približa Zemlji.
KOMENTARJI (16)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.