Konec misije Opportunity: 'Prišel je čas, da se poslovimo'

Rover Opportunity je januarja 2004, skupaj z dvojčkom roverjem Spirit, pristal na četrtem planetu od Sonca, na ravnici Meridiani Planum. Njegova misija naj bi trajala zgolj 90 dni, a Oppy, kot so ga ljubkovalno poimenovali, je nato rdeči planet raziskoval kar 15 let. 

Njegova glavna naloga je bilo odkriti, ali na Marsu obstajajo ustrezni pogoji za življenje, analiziral je sestavine prsti in kamenja. Nasina ekipa ga je razumela kot 'robotskega geologa'. 

V dolgih 15 letih raziskovanja je spremenil naše razumevanje Marsove površine, njegove atmosfere in geološke zgodovine, ter tako velja za eno najuspešnejših misij, ki je postavila temelje za Nasine nadaljnje misije na Marsu. "Zaradi zapletenih misij, kot je Opportunity, bo nekoč prišel dan, ko bodo naši pogumni astronavti hodili po površju Marsa," je ob zaključku misije dejal direktor Nase Jim Bridenstine. 

Junija lansko leto je Opportunity zajelo močno peščeno neurje in Oppy je za vedno ugasnil. Nasa je sicer še več mesecev zatem skušala z njim navezati stik – upali so, da si bo rover, ki ga je poganjala sončna energija, znova opomogel, ko bo posijalo sonce, a zaman. "V zadnjih osmih mesecih smo se hrabro trudili, da bi ponovno obudili rover, da bi dobili signal," je pojasnil vodja projekta John Callas. "Prišel je čas, da se poslovimo." 

"Na stotine, na tisoče študentov, kot sem bila jaz, je opazovalo roverje, spremljalo njune misije ter slike, ki smo jih v zadnjih 15 letih objavili za javnost – ter se zaradi tega odločilo za kariero v znanosti," je o zapuščini Spirita in Opportunityja povedala Abigail Fraeman, ki je bila v srednji šoli, ko sta rovarja pristala na Marsu, nato pa je postala del Nasine misije Opportunity. 

V zgodovino raziskovanja Marsa se bo Oppy zagotovo zapisal predvsem kot rover, ki je odkril dokaze, da je bil Mars v svoji daljni preteklosti popolnoma drugačen kot dandanašnji zamrznjen peščeni planet. Na Marsu je bilo nekoč vlažno in toplo, zaradi česar bi tu lahko obstajalo oziroma se razvilo življenje – in to prav v času, ko se je življenje prvič pojavilo na Zemlji. Do istih ugotovitev je ločeno prišel tudi dvojček Spirit. Od vseh krajev na Marsu, ki jih je raziskoval Oppy, je imel krater Endeavour najbolj prijazne pogoje za morebitno mikrobno življenje v preteklosti. 

Njegove kamere so posnele tudi številne majhne 'kroglice', ki se jih je zaradi oblike, velikosti oprijelo ime 'borovnice', vsebovale naj bi velike količine hematita, enega od mineralov železovega oksida. 

Rover Opportunity je nazaj na Zemljo redno pošiljal fotografije Marsa in njegovega površja ter tako svetu pokazal lepote rdečega planeta. A morda najbolj znana podoba, ki jo je Oppy posnel, je fotografija njegovih sledi, ki jih je pustil na površju. 

Uspeh misije, tako roverja Opportunity kot njegovega dvojčka Spirit, je svetu dokazal, da lahko robotski raziskovalci na Marsu zanesljivo komunicirajo z Zemljo, s tem pa je bila tlakovana pot za nadaljnje programe. Od leta 2012 tako na Marsu deluje tudi Curiosity, v lanskem letu pa se mu je pridružil še InSight. Slednji ima svoj Twitter profil in že takoj po pristanku je tako svetu pokazal svojo prvo fotografijo Marsa. "Mars, čutim te. In kmalu bom poznal tudi tvoje srce. Po tem srečnem pristanku sem tukaj. Doma sem," pa je bil prvi tvit na profilu plovila. 

Že kmalu pa bodo Mars raziskovali še trije novi roverji – poleg ameriškega Mars 2020 pa prvič tudi evropski Rosalind Franklin in kitajski rover. Glavna naloga vseh robotskih raziskovalcev je iskanje dokazov o morebitnem življenju na rdečem planetu ter iskanje primernega mesta za prvi obisk človeške posadke.