Znanost in tehnologija

Robotski znanstvenik v osmih dneh izvedel 688 poskusov in odkril fotokatalizator

Liverpool, 09. 07. 2020 08.48 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 1 min

Na univerzi v britanskem Liverpoolu so razvili 'robotskega znanstvenika', ki sam izvaja znanstvene poskuse. Njegovo raziskovanje je prineslo tudi že prvo odkritje. Odkril je katalizator, ki je šestkrat aktivnejši od doslej znanih katalizatorjev.

Mobilni robotski kemik lahko s svojimi humanoidnimi rokami podobno kot ljudje uporablja običajno laboratorijsko opremo. Lahko se odloča tudi o tem, kateri poskus bo izvedel, so zapisali v študiji, objavljeni v sredo v znanstveni reviji Nature.

V nasprotju z znanstveniki lahko 400 kilogramov težka in 1,75 metra visoka naprava razmišlja v desetih dimenzijah in lahko dela 21,5 ure na dan. Ustavi se samo, ko mora napolniti baterije, piše na spletni strani liverpoolske univerze.

"Naša strategija je bila, da avtomatiziramo raziskovalca, ne pa instrumente," je povedal profesor z oddelka za kemijo Andrew Cooper. "To prinaša raven fleksibilnosti, ki bo spremenila tako način našega dela kot tudi probleme, s katerimi se spopadamo. To ni samo še ena naprava v laboratoriju: to je nov član ekipe s super močmi. Poleg tega raziskovalcem daje več časa za kreativno razmišljanje," je pojasnil.

Robotovo raziskovanje je prineslo tudi že prvo odkritje. Odkril je fotokatalizator, ki je šestkrat aktivnejši od obstoječih katalizatorjev. Da je prišel do odkritja, je moral izvesti 688 poskusov v osmih dneh.

Liverpoolski znanstveniki upajo, da bo prvi tovrstni robot v prihodnje sposoben spopadanja s kompleksnimi problemi, ki so za človeka prezahtevni. Med drugim bi lahko iskal snovi za proizvodnjo novih zdravil z uporabo čiste energije.

UI Vsebina ustvarjena brez generativne umetne inteligence.
  • 1
  • 2
  • 3
  • 4
  • 5
  • 6
  • 7
  • 8
  • 9
  • 10
  • 11
  • 12
  • 13
  • 14
  • 15
  • 16
  • 17
  • 18
  • 19
  • 20

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

RamzesII
11. 07. 2020 19.15
+2
"Liverpoolski znanstveniki upajo, da bo prvi tovrstni robot v prihodnje sposoben spopadanja s kompleksnimi problemi, ki so za človeka prezahtevni." Prezahtevni v kakšnem smislu. Če so lahko s programirali takega robota, očitno niso tako prezahtevni.
antilevi?ar
09. 07. 2020 15.40
+9
Razmišlja v 10 dimenzijah? A ta avtor razume kaj je napisal?
preprostež
12. 07. 2020 17.50
+1
Po mojem je avtor samo povzel drugo novico in popolnoma narobe prevedel vir oziroma nima blage veze. Govora je o "10 variables", torej 10 spremenljivkah (kot x, y v algebraičnih funkcijah), ne dimenzijah.
antilevi?ar
13. 07. 2020 11.33
Ne ga opravičevat, ker tudi razmišljanje v 10-ih spremenljivkah ne pomeni absolutno nič. Če bi napisal, da stroj binarno razmišlja, oziroma, da za razmišljanje je uporablja logične (IF, THEN, GOTO,.) algoritme. Algoritem je strukturirana metoda. Navodila za uporabo po korakih. Recept v kuharski knjigi je na primer algoritem. Računalniki izvajajo algoritme, saj zelo dobro sledijo jasnim navodilom in delajo točno tisto, kar jim rečejo. Vsi so različni načini zaznavanja in opisovanja vzorcev, ki se zdijo ustrezni in koristni. Ljudje želijo rešiti zelo veliko različnih vrst težav. Sčasoma so izumili veliko različnih strategij rešitev. Vsi različni algoritmi AI uporabljajo različne tehnike, da bi poskusili ugotoviti nekaj koristnega iz neke vrste vhodnih podatkov. Ker so vrste podatkov in možni vzorci, ki jih lahko najdemo, tako raznoliki, imamo na voljo številne različne algoritme AI. Mogoče poznate grafično oblikovanje vzorca dvodimenzionalnih podatkovnih točk in jih nato poskušate prilagoditi črti. Ta algoritem se imenuje linearna regresija. Je preprost algoritem AI in v mnogih primerih deluje dobro, vendar ni najboljši za vsako težavo. Glavni namen vsakega AI je razvrščanje in združevanje podatkov ter odločanje o teh podatkih. Na voljo imamo na stotine različnih algoritmov za dokončanje teh nalog. Regresija z najmanj kvadratov, linearna regresija, klasifikatorji Naive Bayes, Logistična regresija, Podporni vektorski stroji in številni različni algoritmi združevanja (K pomeni, Spectral, DBSCAN, Meanshift itd.). Potem so tu še vsi algoritmi nevronske mreže. Enako lahko rečemo za umetno inteligenco. AI ne more obstajati brez algoritmov, ki sestavljajo modele, ki jih uporabljamo za ustvarjanje te "inteligence".