Koelakant, vrsta nenavadne globokomorske ribe, je dolgo časa veljala za izumrlo. Znanstveniki so namreč domnevali, da je izumrla skupaj z dinozavri pred 66 milijoni let, dokler je niso leta 1938 nepričakovano našli živo ob južnoafriški vzhodni obali.
Zdaj pa so francoski znanstveniki, ki jo proučujejo, odkrili nova presenetljiva dejstva o tej veliki prebivalki morskih globin. Če so bili doslej prepričani, da koelakanti živijo le okoli 20 let, pa je nova študija potrdila, da je njihova življenjska doba okoli 100 let. Poleg tega pa so ugotovili tudi, da so samice breje kar pet let, kar je najdaljša brejost na svetu, ki je niso zaznali pri nobeni drugi živali.
"Živi fosil" v temnih globinah živi mirno življenje brez naravnih sovražnikov. Premika se in raste počasneje kot katera koli riba. Spolno pa dozori šele pri približno 55 letih starosti.
Znanstveniki njihovo starost ugotavljajo s preštevanjem kolobarjev na luskah, podobno kot lahko ugotovimo starost drevesa po kolobarjih na prerezanem deblu, je pojasnila morska biologinja Kelig Mahe, vodja raziskave o koelekantih, ki so jo objavili v znanstveni reviji Current Biology.
Toda ugotovili so, da so v preteklosti pri štetju spregledali številne manjše črte, ki so vidne s pomočjo polarizirane svetlobe. S to tehniko so zdaj na eno veliko črto odkrili kar pet manjših črt. To pa pomeni, da je starost rib kar petkrat daljša, kot so domnevali doslej.
Koelekanti so se prvič pojavili v devonu, geološki dobi paleozoika, pred približno 400 milijoni let oziroma okoli 170 milijonov let pred pojavom dinozavrov. Glede na številne fosile, ki so jih našli, so znanstveniki domnevali, da je vrsta izginila v množičnem izumrtju vrst ob koncu krede. Zato se je ribe prijel vzdevek "živi fosil", a se takšnemu poimenovanju znanstveniki izogibajo. "Po definiciji je fosil mrtev, koelekanti pa so se precej razvili od časa devona," pravi biolog in soavtor študije Marc Herbin iz pariškega Nacionalnega muzeja naravne zgodovine.
Plavuti te vrste se močno razlikujejo od plavuti drugih rib. Znanstveniki domnevajo, da so se iz takšnih plavuti pozneje razvile okončine prvih kopenskih vretenčarjev.
Koelekanti živijo na dnu oceanov, okoli 800 metrov pod gladino. Čez dan se zadržujejo v vulkanskih jamah, ponoči pa lovijo plen. Samice so nekoliko večje od samcev, zrastejo lahko do dva metra v dolžino in tehtajo okoli 110 kilogramov.
Trenutno na svetu živita dve vrsti koelekantov, afriški in indonezijski. Obe sta ogroženi. V omenjeni študiji pa so preučevali afriško vrsto. Raziskovalci pravijo, da so zaradi poznega spolnega dozorevanja, dolge brejosti, nizke plodnosti in majhne populacije koelekanti še posebej občutljivi na naravne in človeško-povzročene spremembe okolja.
Čeprav je 100 let precej zavidljiva življenjska doba za morske živali, pa ta ni najvišja. Za vretenčarja z najdaljšo življenjsko dobo na svetu namreč velja grenlandski morski pes. Najstarejši živeči primerek je star več kot 500 let.
KOMENTARJI (20)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.