Rafael, ob Michelangelu in Leonardu da Vinciju eden od treh velikanov italijanske renesanse, je umrl leta 1520. Star je bil le 37 let.
V 19. stoletju so njegove posmrtne ostanke izkopali in tedaj naredili tudi mavčni odlitek njegove lobanje. Vendar strokovnjaki niso bili prepričani, ali gre res za posmrtne ostanke umetnika, saj so takrat med izkopavanji naleteli na še druga delno ali v celoti ohranjena okostja. Nekatera so pripadala Rafaelovim učencem, nekaterih pa ni bilo mogoče identificirati. Po eni od zgodb, povezanih z renesančnim slikarjem, naj bi ta umrl zaradi sifilisa. Vendar večina strokovnjakov meni, da je umrl zaradi pljučnice.
Rekonstrukcija umetnikovega obraza se ujema s podobo Rafaela, kot nam je znana s slik njegovih sodobnikov in umetnikovih avtoportretov, je povedal strokovnjak za molekularno biologijo Mattia Falconi. "Prvič imamo konkreten dokaz, da je okostje, ki je bilo izkopano leta 1833, okostje Rafaela Sanzia," je dodal.
Rekonstruirati je bilo mogoče le 80 odstotkov umetnikovega obraza, a glede na izsledke ni več nobenega dvoma. "Rekonstruirani obraz ne spominja na nobenega od njegovih učencev, za katere vemo, da so bili pokopani ob njem. Da bi mu bil katerikoli neznanec tako podoben, bi bilo preveliko naključje," je povedal Falconi.
Po Falconijevih besedah so edini del umetnikovega obraza, ki ga ne morejo rekonstruirati, ušesa, a je imel na srečo umetnik dolge lase, ki so jih prekrivali. Potrditev, da gre resnično za Rafaelove posmrtne ostanke omogoča nadaljnje analize, s pomočjo katerih bi lahko določili barvo njegovih las in oči.
Projekt, v sklopu katerega so letos ponovno izkopali umetnikove posmrtne ostanke, zaradi pandemije novega koronavirusa trenutno miruje. Če se bo nadaljeval, Falconijevo ekipo med drugim zanima, kako zvesto je slikar upodobil samega sebe. "3D model kaže, da so oči in usta na portretih njegova, do sebe je bil zelo prizanesljiv, kar zadeva nos," je dodal. Znano je, da se je umetnik na slikah velikokrat pomladil, 3D model pa omogoča, da ga vidimo takšnega, kot je resnično bil.
Rafael (1483-1520) se je rodil v Urbinu. Šolal se je pri očetu zlatarju in slikarju ter pri Peruginu. Delal je v Perugii, Firencah in nato v Rimu. Bil je varovanec papežev Julija II. in Leona X. Leta 1514 je postal glavni arhitekt stavbarnice sv. Petra, leto zatem ga je papež imenoval za svojega glavnega svetovalca, nadzornika vseh starin v Rimu in vodjo dejavnosti kurije.
Kot slikar je poznan po čistih formah, klasični, skrbno zasnovani kompoziciji, svetlem, toplem koloritu ter dostojanstvu in idealizirani lepoti figur in obrazov. Letošnjo 500-letnico umetnikove smrti so v Rimu obeležili z obsežno razstavo njegovih del.
KOMENTARJI (24)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.