Hekerski napad na Facebook: Kakšne nevšečnosti lahko imajo uporabniki?

Po škandalu Cambridge Analytica in nedovoljeni izmenjavi informacij o uporabnikih se družbeno omrežje Facebook sooča z novimi težavami. Z nekaj kliki lahko dostopate denimo do telefonskih številk pol milijarde registriranih članov. Med žrtvami je tudi 110.000 Slovencev. "Govorimo o nekaj več kot 10 odstotkih slovenskih uporabnikov," ponazori vodja centra za kibernetsko varnost SI-CERT Gorazd Božič.

Med njimi pa so se tako znašli tudi naši politiki. "Zaenkrat ni čisto jasno, kdo stoji za tem napadom. Vse, kar vemo, je to, da so napadalci izkoristili varnostno pomanjkljivost Facebook platforme, ki je bila sicer odpravljena avgusta 2019," pove poznavalec.

Zato baze podatkov, ki krožijo po spletu, niso najnovejše. A mnogi podatki so še vedno aktualni. Poleg imen so zapisane tudi telefonske številke, na seznamih pa najdemo tudi elektronske naslove, podatke o zaposlitvi in kraju bivanja. "Za posamezne države se jih da posamezno tudi naložiti brez kakršnegakoli plačila. Tako da to, da bi bila zadaj denar in izsiljevanje za te podatke, najverjetneje ni motiv," meni etični heker Milan Gabor.

Pretijo pa druge nevarnosti. Glede na to, da so objavljene baze tako rekoč brezmejni telefonski imenik, bodite v prihodnje še posebej previdni, komu se oglašate na mobilni telefon. "Storilci lahko to izkoriščajo, da vas kontaktirajo prek telefona in poskušajo na podlagi teh podatkov prikazati, da gre za neke verodostojne ponudbe, zadaj pa so v bistvu seveda goljufije," opozarja Božič.

Škode, ki je nastala zaradi napake spletnega giganta, ne moremo več popraviti. Lahko pa se zavarujemo za naprej in na družbenih omrežjih z nastavitvami omejimo svojo zasebnost, kolikor se le da. "Mogoče nasvet, da je treba biti pri deljenju osebnih podatkov res previden, komu in kaj zaupamo in katere podatke zaupamo," še dodaja Gabor, ki še svari, naj pazimo, da razkritih osebnih podatkov ne bomo uporabljali za uporabniška imena ali gesla.