Kot piše Guardian, so znanstveniki v novi študiji potrdili, da kemikalije, kot so bisfenoli in dioksini, motijo delovanje hormonov in tako škodujejo kakovosti sperme. Bisfenol A, bolj poznan kot BPA, je odgovoren za največje tveganje, so ugotovili znanstveniki. Kemikalijo so med drugim našli v mleku in v pakirani hrani, tja pa prispe skozi embalažo, ki pogosto vsebuje to kemikalijo, razlagajo strokovnjaki.
Raziskavo je vodil profesor Andreas Kortenkamp z londonske Univerze Brunel. Kot je povedal za Guardian, so bili presenečeni nad tem, kako visoko tveganje so predstavljale kemikalije, predvsem pa jih je presenetilo, da se je izkazalo, da je najbolj zaskrbljujoča kemikalija BPA, saj so se doslej bolj osredotočali na ftalate. Kot poudarja, je raziskava dokazala, da ni več razloga za odlašanje z regulacijo teh snovi.

Raziskava je bila objavljena v reviji Environment International. Preučevali so količine devetih snovi, med njimi tudi BPA, ftalate in učinkovine paracetamol, v urinu 100 danskih moških, ki so bili stari od 18 do 30 let. Uporabili so tudi podatke iz Evropske agencije za standarde hrane, ki so pripomogli k oceni izpostavljenosti ljudi še 20 drugim kemikalijam. Tako so dobili merilo možnega vpliva koktajla kemikalij na kakovost sperme pri vsakem od moških.
Kot so ugotovili znanstveniki, so bili vsi moški izpostavljeni nevarni kombinaciji kemikalij in najbolj izpostavljeni v študiji so imeli v urinu celo 100-krat višje ravni od sprejemljivih. Znanstveniki so po vrsti razvrstili kemikalije glede na zdravstveno tveganje. Kot se je izkazalo, je bilo največje tveganje povezano s kemikalijo BPA, sledili so dioksini, paracetamol in ftalati.
Kot so poudarili raziskovalci, so se soočili tudi z nekaterimi omejitvami, tako denimo niso merili nekaterih snovi, za katere prav tako sklepajo, da bi lahko vplivale na zmanjševanje kakovosti sperme, kot so 'večne kemikalije' oziroma polifluoroalkilne snovi (PFAS). Znanstveniki predvidevajo, da lahko na kakovost sperme vpliva tudi onesnaženost zraka. Padec kakovosti sperme so povezali z drugimi dejavniki tveganja, kot so telesna teža, premalo telesne aktivnosti in kajenje, pa tudi nepravilna prehrana.
KOMENTARJI (19)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.