
Če delate dolge ure in nadure, vas bo morda nadrejeni pohvalil, ali pa boste prislužili kakšen evro več, vendar pa si s tem na dolgi rok delate medvedjo uslugo. (Pre)dolg delovni čas je namreč odgovoren za okoli tretjino vseh ocenjenih smrti zaradi možganske kapi ali ishemične srčne bolezni, ki so povezane z delom, je pokazala prva globalna analiza o povezavi med prezgodnjo smrtjo in daljšim delovnikom, ki sta jo izvedli Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in Mednarodna delavska organizacija (ILO).
Dolg delovnik se je tako zdaj uvrstil med pomembne dejavnike poklicnega tveganja za zdravje.
V analizi so ugotovili, da lahko kar do 745.000 smrtim zaradi možganske kapi ali ishemične bolezni srca v letu 2016 pripišemo (pre)dolg delovnik. To je kar 29-odstotno povišanje v primerjavi z letom 2000, ocenjujeta WHO in ILO.
Leta 2016 je po ocenah raziskovalcev 398.000 ljudi umrlo zaradi možganske kapi in 347.000 zaradi ishemične srčne bolezni, ki so posledica tega, da so ti ljudje delali več kot 55 ur na teden.
Med letoma 2000 in 2016 se je število smrti zaradi ishemične srčne bolezni povečalo za kar 42 odstotkov. Število smrti zaradi kapi, ki so posledica dolgih delovnikov, pa se je v istem obdobju povečalo za 19 odstotkov. Večino teh smrti so zaznali pri ljudeh v starostni skupini 60-79 let, ki so v času od svojega 45 do 74 leta delali več kot 55 ur na teden.
Raziskava je zaključila, da je več kot 55 delovnih ur na teden povezanih s 35 odstotkov višjim tveganjem za kap in 17 odstotkov višjim tveganjem za smrt zaradi ishemične srčne bolezni v primerjavi s 35- do 40-urnim delovnim tednom.

Tveganje srčno-žilnih bolezni se v primeru 55- ali večurnega delovnega tedna močno poveča, kar je po eni strani posledica fizičnih in psihičnih obremenitev, po drugi strani pa tudi posrednih dejavnikov, kot so kajenje, uživanje alkohola ter pomanjkanje gibanja in spanja, je pojasnil soavtor raziskave Jian Li z Univerze Kalifornija v ameriškem Los Angelesu.
V japonščini obstaja beseda "karoshi", s katero označujejo smrt zaradi prekomernega dela, in v preteklosti je veljalo, da je "karoshi" predvsem vzhodnoazijski fenomen. A sistematične raziskave in analize na svetovni ravni so zdaj pokazale, da gre za globalen problem, je pojasnil Li.
'Nobeno delo ni vredno tveganja kapi ali srčne bolezni'
Število ljudi, ki delajo dolge ure, po svetu narašča. Trenutno ocenjujejo, da okoli devet odstotkov celotne populacije dela več kot 40 ur na teden. Takšen trend pa pomeni, da je več ljudi ogroženih zaradi z delom povezanih bolezni in tudi prezgodnjih smrti. Raziskava sovpada s pandemijo covida-19, ki je vplivala tudi na to, koliko delamo in celo pospešila trend daljših delovnikov.
"Pandemija covida-19 je občutno spremenila način, kako mnogi ljudje delajo," je dejal generalni sekretar Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus. "Delo na daljavo je postal standard v mnogih industrijah, ki pogosto zabriše meje med domom in delom. Poleg tega so mnoga podjetja morala zmanjšati stroške ali zapirati oddelke, da privarčujejo denar, ljudje, ki so še vedno zaposleni, pa so primorani delati dlje. Nobeno delo ni vredno tveganja kapi ali srčne bolezni. Vlade, delodajalci in delavci morajo delati skupaj in se dogovoriti glede omejitev, zato da zaščitijo zdravje zaposlenih," je poudaril.
Če delamo 55 ur na teden ali več, s tem resno ogrožamo svoje zdravje, pa je dodala Maria Neira, direktorica Oddelka za okolje, podnebne spremembe in zdravje pri WHO. "Čas je, da se vsi skupaj, vlade, delodajalci in zaposleni, zavemo dejstva, da lahko dolge ure dela pripeljejo do prezgodnjih smrti," je poudarila.
Še posebej zaskrbljujoče je stanje na vzhodu in jugovzhodu Azije, v Indiji ter v nekaterih državah Afrike in Južne Amerike, medtem ko so razmere v Severni Ameriki in Evropi bistveno boljše, saj so tam delavci zakonsko bolje zaščiteni.
Zaradi prekomernega dela je bilo po analizi WHO in ILO v svetu izgubljenih 23 milijonov zdravih let življenja, več kot zaradi poškodb ali nepravilnih obremenitev, ki so doslej veljale za glavne povzročitelje škodljivih posledic za zdravje ljudi na delovnem mestu.
Organizaciji WHO in ILO sta podali tudi nekaj nasvetov o tem, kaj lahko storijo vlade, delodajalci in sami zaposleni, da zaščitijo svoje zdravje:
- Vlade lahko predlagajo, implementirajo in sprejmejo zakone, predpise in politike, ki prepovedujejo obveznost dela nadur in zagotovijo zgornje meje delovnega časa.
- Delodajalci in sindikati se lahko v dvostranskih ali kolektivnih pogodbah dogovorijo za bolj fleksibilen delovni čas, hkrati pa tudi za maksimalno število delovnih ur.
- Delovne ure naj se razporedijo med delavci, zato da se zagotovi, da število delovnih ur pri posameznem delavcu ne preseže več kot 55 ur tedensko.
V okviru raziskave so analizirali podatke iz 194 držav in za kar 1,6 milijona ljudi. Raziskavo so objavili v znanstveni reviji Environment International.

KOMENTARJI (25)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.