S kapsulo posadke Orion, pritrjeno na vrhu, je Space Launch System (SLS) blok 1 visok 98 metrov. To je več od Kipa svobode, a nekoliko manj od raket Saturn V, ki so na Luno peljale misije Apollo. Kljub temu bo proizvedla 39,1 meganewtona moči, 15 odstotkov več kot Saturn V, to pa pomeni, da bi bila ob začetku delovanja najmočnejša raketa na svetu.
Simbol ameriške vesoljske ambicije ima tudi visoko ceno: 5,04 milijarde evrov na izstrelitev za prve štiri misije Artemis, je ta mesec kongresu povedal generalni inšpektor Nase Paul Martin. Po prihodu na izstrelitveno ploščad čakata raketo še približno dva tedna pregledov, potem pa bo sledila tako imenovana "mokra generalna vaja". Ekipa SLS bo v raketo naložila več kot 3,2 milijona litrov kriogenega goriva in vadila vsako fazo odštevanja izstrelitve, pri čemer se bo ustavila deset sekund pred izstrelitvijo.
NASA meri na maj kot najzgodnejše okno za Artemis-1, lunarno misijo brez posadke, ki bo prvi integriran let za SLS in Orion. SLS bo Orion najprej postavil v nizko zemljino orbito, nato pa z uporabo njegove zgornje stopnje izvedel tako imenovano translunarno injekcijo. Ta manever je potreben za pošiljanje Oriona 451.000 kilometrov iz Zemljine atmosfere in 64.000 kilometrov stran od Lune – dlje, kot si je privoščila katera koli vesoljska ladja, ki lahko prevaža ljudi. Orion bo na svoji tritedenski misiji namestil deset satelitov v velikosti škatle za čevlje, znanih kot CubeSats, za zbiranje informacij o okolju globokega vesolja. Njegovi "potniki" bodo vključevali tri lutke, ki bodo zbirale podatke o sevanju, in plišasto igračo Snoopy, ki je dolgoletna maskota Nase. Okoli skrajne strani Lune bo potoval z uporabo moči, ki jo zagotavlja potisni pogon Evropske vesoljske agencije (ESA), in se končno vrnil na Zemljo, kjer bo testirana odpornost njegovega toplotnega ščita proti atmosferi. Padel bo v Pacifik, ob kalifornijski obali.
NASA želi zagotoviti stalno prisotnost na Luni in jo uporabiti kot poligon za testiranje tehnologij, potrebnih za misijo na Mars okoli leta 2030, z uporabo evolucije Blocka 2 SLS. NASA imenuje SLS "vozilo raziskovanja s supertežkimi dvigali". Edina trenutno delujoča supertežka raketa je Falcon Heavy podjetja SpaceX, ki pa je manjša. Podjetje Elona Muska razvija tudi lastno raketo za globoko vesolje, Starship za večkratno uporabo, za katero je dejal, da bi morala biti letos pripravljena na orbitalni test.
