"Gre za električno hibridno letalo, ki je sposobno tako zelo tihega in brezemisijskega vzletanja in pristajanja kot premagovanja dolgih razdalj," razlaga tehnični direktor Pipistrela Tine Tomažič. Pojasni tudi, da se je prva faza osredotočala prav na najpomembnejši in tudi najopaznejši vidik električnega letalstva v širši javnosti: "Letalo je namreč med svojim vzletom in pristankom kar 100-krat tišje od njemu sorodnih, ki niso električni."
Panthera ima štiri sedeže, vendar pa, kot razlaga Tomažič, v tem trenutku služi kot leteči laboratorij. Njihov pogon je namreč bolj primeren za 10-, 20- in tudi 40-sedežna letala. "V prihodnosti je pričakovati, da bodo letala opremljena z več manjšimi pogonskimi sklopi in ne enim ali dvema velikima, kot jih lahko vidimo danes," dodaja.
Kot pojasnjuje, je evropski zeleni dogovor postavil zelo ambiciozen cilj, da se letalstvo popolnoma preobrazi in postane brezogljično do leta 2050. "Elektrifikacija in hibridizacija letal je tisto, kar to začenja omogočati. Na dolge proge se bo uporabljal vodik, na krajše razdalje pa popolnoma električno-baterijsko gnana letala. Projekt, ki ga vodi Pipistrel s partnerji, dela praktično na obeh področjih in tako zastavlja pomembne temelje za prihodnost letalstva."
Kdaj bomo torej dobili prvo potniško letalo, ki bo lahko letelo samo na električni pogon, v uporabo? Morda že prej, kot si mislimo. "Prihodnost letalstva namreč posega tudi na letenje med manjšimi letališči in ne le med večjimi. Zelo realno je pričakovati, da bodo 10- ali 20-sedežna letala do konca tega desetletja že v komercialni rabi," pravi Tomažič. Norveška in nekatere druge evropske države ta cilj že dale tudi na svojo politično agendo, dodaja ob tem.
KOMENTARJI (54)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.