Prvič 12 mesecev s temperaturami nad 'magično' stopinjo in pol

Leta 2015 se je svet v Parizu zavezal, da bo naredil vse, da prepreči dvig povprečne globalne temperature nad 1,5 stopinje Celzija glede na predindustrijsko dobo. Omejevanje dolgoročnega segrevanja na 1,5 stopinje nad predindustrijsko ravnjo, preden je svet začeli kuriti enormne količine fosilnih goriv, je tako postalo ključni simbol mednarodnih prizadevanj za boj proti podnebnim spremembam.

V obdobju med februarjem lani in januarjem letos se je povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za 1,52 stopinje nad predindustrijsko referenčno vrednost, je sporočil Copernicus. To sicer ne pomeni trajne kršitve meje 1,5 stopinje določene v pariškem sporazumu, saj se ta meri skozi desetletja, pojasnjujejo znanstveniki.

"Dotikamo se meje 1,5 stopinje Celzija in že lahko vidimo gospodarske in družbene posledice tega. 1,5 je ogromna številka, ki se jo čuti pri vročinskih valovih, sušah, poplavah, nevihtah in pomanjkanju vode po vsem svetu," je opozoril Johan Rockstrom z Inštituta za raziskave podnebnih vplivov v Potsdamu.

Kot poroča Euronews ,je bila svetovna povprečna temperatura januarja 2024 namreč 1,6 stopinje Celzija nad predindustrijsko ravnjo za ta mesec, kar pomeni, da je planet v zadnjih 12 mesecih presegel mejo 1,5 C. Služba Copernicus Climate Change Service  je potrdila, da je bil januar 2024 najtoplejši januar v zgodovini.  

To, kot mirijo znanstveniki, še ne pomeni, da so cilji Pariškega sporazuma izgubljeni na dolgi rok, je pa vsekakor to korak v to smer. Zato pozivajo k takojšnji omejitvi emisij, ki segrevajo naš planet. Kot je za BBC pojasnila Liz Bentley iz Kraljeve meteorološke družbe, je preseči to mejo v letnem povprečju pomemben mejnik in korak v napačno smer. 

Minulo leto leto vremenskih rekordov

Minulo leto je bilo na globalni ravni leto vremenskih rekordov, bilo je najtoplejše od začetka meteoroloških meritev. To ekstremno leto je opomnik, da moramo zadeve jemati resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, je, kot smo pisali, opozoril Gregor Vrtačnik z Arsa.

Meteorolog Gregor Vrtačnik z Agencije RS za okolje (Arso) je  spomnil, da je bilo lansko leto globalno najtoplejše od začetka meteoroloških meritev, ki potekajo vse od sredine 19. stoletja.  Povprečna temperatura zraka se je prvič doslej približala 15 stopinjam Celzija, bila je skoraj za dve desetinki stopinje Celzija višja od prejšnjega rekorda, ki smo ga zabeležili leta 2016: "To se sliši zelo malo, vendar pa to predstavlja deset let globalnega segrevanja." Hkrati je bila lanska povprečna temperatura šest desetink stopinje Celzija nad povprečjem zadnjega referenčnega obdobja od leta 1991 do leta 2020 in pa stopinjo in pol nad povprečjem, ki je osnova za pariški sporazum, je povedal.

Pri tem je tudi on opozoril, da je svet že precej blizu temu, da bo dolgoletno povprečje globalne temperature doseglo stopinjo in pol nad predindustrijsko dobo, kar je cilj pariškega sporazuma. "Lansko ekstremno leto je opomnik, da je zadeve treba jemati zelo resno in da bomo morali zelo hitro zmanjšati izpuste toplogrednih plinov, če želimo ta cilj uresničiti," je opozoril.