Projekcija rekorderja med nevarnimi valovi: dosegel velikost štirinadstropne stavbe

Novembra 2020 se je v bližini Vancouvra pojavil eden največjih nevarnih valov, kar so jih kdaj zabeležili. Bil je kar trikrat večji od preostalih na tem območju in je meril 17,6 metra, poroča CNN. "Videti je bil kot velika štirinadstropna gmota, ki štrli iz vode," je dejal izvršni direktor podjetja MarineLabs, ki je izmerilo val, Scott Beatty.

Podjetje MarineLabs je val izmerilo približno sedem kilometrov od obale Uclueleta v Britanski Kolumbiji. Izdelali so videosimulacijo boje, ko jo je prešel rekorder med nevarnimi valovi. A kot poudarjajo v podjetju, obstaja težava pri dolgotrajnem opazovanju takšnih valov: "Večina opazovanj se zgodi na eni sami boji, na eni lokaciji, ko jo preide val. V tistem trenutku vemo, kako visok je bil val, ne vemo pa, kako dolgo je trajal. To je veliko znanstveno vprašanje," je pojasnil eden od vodilnih raziskovalcev nevarnih valov na Univerzi v Viktoriji, Johannes Gemmrich.

V zadnjih nekaj desetletjih so znanstveniki sprejeli to, kar je bilo nekoč znano kot morska folklora. Kot pojasnjuje Nacionalno združenje za oceane in atmosfero (NOAA), gre za valove, ki so vsaj dvakrat večji od okoliških valov, so zelo nepredvidljivi in pogosto prihajajo iz smeri, ki jih ne gre pripisati prevladujočim vetrovom in drugim valovom.

"Če poenostavimo: nevarni val je v resnici le val, ki je v primerjavi z okoliškimi valovi veliko večji," je dejal Gemmrich. Dodaja, da je bilo neposredno opaženih le nekaj podobnih valov, a, če gledamo razmerje z ostalimi valovi, ni bil noben tako obsežen: "Verjetnost za takšen dogodek je eden na 1300 let."

Val, ki doseže višino štirih nadstropij, je že tako ali tako impresiven, na piedestal rekorderjev pa ga je postavilo prav njegovo razmerje z okoliškimi valovi.

Prvi nevarni val, ki so ga poimenovali Draupnerjev val, so v bližini norveške obale opazili leta 1995, meril pa je kar 25,6 metra. Takrat so okoliški valovi dosegali višino okoli 12 metrov, tako da je bil "prvi" nevarni val kar dvakrat večji.

Nevarnih valov pa ne smemo zamenjati za cunamije, saj je njihov nastanek popolnoma drugačen. Cunamije namreč povzročijo potresi, podvodni potresi ali izbruhi vulkanov, nevarni valovi pa so posledica vetrov. Kot pravi Gemmrich, se lahko takšni valovi pojavijo kjer koli na morju, a so pogostejši na območjih z močnimi tokovi.

Takšni valovi lahko zaradi svoje ogromne moči in nepredvidljivosti predstavljajo veliko grožnjo pomorskim operacijam in tudi javnosti. "Ker so nepričakovani, upravljavec plovila le težko zazna, da se mu približuje takšen val. Tako upravljavec tudi zelo težko preusmeri plovilo," opozarja Gemmrich, ki poudarja, da lahko tako visoki valovi povzročijo tudi precej škode na plovilu. Nevarni valovi predstavljajo nevarnost tudi obmorskim skupnostim.