Prebujeno Sonce, ki po 11 letih obrača svoja magnetna pola, na našem nebu riše neverjetne prizore. Ob svoji aktivnosti namreč v ozračje spušča veliko količino ionov, ki ob trku z Zemljino atmosfero čudovito zažarijo. V noči s ponedeljka na torek je bilo še posebej pestro, saj je geomagnetna nevihta dosegla stopnjo G2. Gre za drugo stopnjo nevihte, ki se na en Sončev obrat (torej 11 zemeljskih let) pojavi približno 600-krat.
Močna nevihta pa ne pomeni le močnih barv, pač pa tudi, da so te vidne večjemu številu prebivalcev severne poloble. Ponedeljkovega spektakla tako niso občudovali le Skandinavci in Kanadčani, pač pa tudi prebivalci severnoameriških zveznih držav, kot so Minnesota, Wisconsin, Wyoming in Montana, prebivalci Velike Britanije in celo Nemci. A siji niso povsod svetili v enaki barvi.
Če moč geomagnetne nevihte doseže peto stopnjo, torej G5, bi bila avrora v teoriji lahko vidna vse do Avstralije.
Kot je pojasnil avstralski izredni profesor vesoljskih znanosti Brett Carter, so barve aurore odvisne od ravni in plina, v katerem se delci sproščajo. Če se elektroni sproščajo iz kisika, nebo zažari v rdeči ali zeleni barvi, če se sproščajo iz dušika, je nebo temno rdeče ali modre barve. Najredkejša je rdeča barva, saj se severni siji najpogosteje pojavijo na severu, tam pa v zgornjih plasteh atmosfere ni toliko kisika.
Sončeve nevihte pa so lahko občasno tudi neprijetne. Njegovi delci namreč vplivajo na elektromagnetno polje našega planeta, v času povečane sončne aktivnosti se lahko tako pojavijo različne težave, vse od zapletov z električnim omrežjem do problemov s signalom GPS.
KOMENTARJI (48)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.