Nekje za čas krede, najmlajše geološke periode mezozoika, pred okoli 99 milijoni let, se je na območju današnjega Mjanmara odvijal grozovit boj. Prazgodovinski mravlji je ravno uspelo ujeti in pokončati okusen priboljšek – žuželko, verjetno predhodnico oziroma daljnega sorodnika današnjega ščurka. Vanjo je zasadila svoje koščičaste čeljusti in štrleči naglavni rog, nato pa je obe 'pogoltnil' jantar in trenutek zapisal večnosti.
Čudovita in nenavadna najdba, ki pa je precej več kot le "prikaz ščurkove smrti", pišejo tuji mediji. Razkriva namreč, kako točno se je ta prazgodovinska žuželka, poznana kot peklenska mravlja, spravila nad plen in ga s pomočjo edinstvene naglavne 'opreme' v trenutku pokončala. Gre namreč za pravo super mravljo, 'opremljeno' z ogromnimi čeljustmi in bodečim rogom na velikanski glavi.
"Tako imenovano fosilizirano vedenje je izjemno redko, še posebej pri plenilstvu – torej, trenutek oziroma samo dejanje plenilca, ko napade plen," razlaga Phillip Barden, docent na oddelku za biološke vede Inštituta za tehnologijo v New Jerseyju in glavni avtor raziskave, ki je bila v četrtek objavljena v znanstveni reviji Sodobna biologija.
Po njegovih besedah kot paleontologi z uporabo razpoložljivih dokazov bolj ali manj ves čas špekulirajo in predvidevajo, kako so se vrste prilagajale in kako so te starodavne prilagoditve v praksi tudi delovale. "Toda videti izumrlega plenilca, ujetega med samim dejanjem ulova plena, pa je nekaj neprecenljivega," je dejal Barden v izjavi za javnost.
Odkriti fosil je tako vidna potrditev, kako so delovali čeljusti in drugi deli ust peklenskih mravelj, poudarja profesor. Tem starodavnim členonožcem so namreč čeljustne kosti dobesedno vertikalno zaskočile, s čimer so si plen pomagali pomakniti bližje rogu podobnemu izrastku na glavi. "Edini način, da mravlja pri takšni obliki glave ujame plen, je tako premikanje teh delov ust gor in dol, v smeri, neprimerljivi z drugimi danes živečimi mravljami ter skorajda vsemi vrstami insektov."
"Vse od takrat, ko smo pred sto leti odkrili prve fosilne ostanke peklenske mravlje, nam je ostalo skrito, zakaj se te živali tako razlikujejo od današnjih mravelj," se ob tem še sprašuje znanstvenik. Sodobne mravlje imajo dele ust namreč enakomerno razporejene tako, da se plena oprimejo s sočasnimi bočnimi ali pa vzporednimi premiki.
"Peklenske mravlje imajo dve značilnosti, ki jih ne najdemo pri nobeni drugi danes živeči vrsti: visoko specializirane čeljusti in raznolike rogove, ki so prisotni na nekakšnem čelu," je Barden v pisni izjavi pomembnost odkritja še dodatno pojasnil za CNN. "Eden od razlogov, zakaj nas ti fosili tako pritegnejo, pa je tudi ta, da imamo danes približno 15.000 znanih vrst mravelj z vsemi možnimi telesnimi prilagoditvami – od kmetijskih mravelj s škarjastim ustjem do tako imenovanih vojaških mravelj, ki so pravi specializirani nomadski plenilci."
Najnovejši vzorec, ki ga zdaj proučujejo, je širok manj kot centimeter in izvira iz bogatih nahajališč jantarja na severu Mjanmara. Medtem ko so jantarni fosili ene najbolj vznemirljivih paleontoloških najdb v zadnjih letih, pa se ob tem pojavljajo številna etična vprašanja, pomisleki oziroma zadržki glede proučevanja jantarja, po poreklu iz te regije. Avtorji te študije so sicer dejali, da so ta vzorec našli pred letom 2017, ko je mjanmarska vojska prevzela nadzor nad nekaterimi območji, kjer so rudniki jantarja. Proučevani fosili prav tako naj ne bi bili del oboroženih spopadov oziroma etničnega nasilja v tej azijski državi.
KOMENTARJI (3)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.