Povratek na Luno s kapsulo brez posadke Orion

Zaradi polurnega izpada komunikacije kontrolorji leta v Houstonu niso vedeli, ali je ključno proženje motorja potekalo dobro, dokler se kapsula ni pojavila izza Lune, več kot 375.000 kilometrov od Zemlje. 

Čeprav na krovu ni ljudi, je tam lutka z vzdevkom Commander Moonikin Campos v čast legendarnemu Nasinemu inženirju, ki je pomagal varno pripeljati Apollo 13 nazaj na Zemljo, in bo sedela na poveljnikovem sedežu. Različni senzorji na njegovem sedežu in vesoljski obleki zbirajo podatke o vibracijah, pospeških in sevanju med misijo. Dva dodatna torza lutke sta na krovu, opremljena s tisoč senzorjev za snemanje še več podrobnosti.

Orionova pot letenja je potekala nad kraji pristanka Apolla 11, 12 in 14, ki veljajo za prve tri človeške dotike Lune. Kapsula je poletela iz vesoljskega centra Kennedy na Floridi, na vrhu najmočnejše rakete, ki jo je kdaj izdelala Nasa.

"To je eden tistih dni, o katerih ste razmišljali in govorili že dolgo, dolgo časa," je dejal direktor poleta Zeb Scoville.

Ko je kapsula zanihala izza Lune, so kamere na krovu poslale sliko Zemlje, ki zgleda kot modra pika v neskončnem vesolju, obdana le s črnino. Orion je moral okoli Lune leteti s pomočjo centrifuge, da je lahko dosegel dovolj hitrosti za vstop v nagnjeno Lunino orbito.

Orion je na dobri poti, da podre Nasin rekord v razdalji za vesoljsko plovilo, ki je najdlje od Zemlje. Zdajšnji rekord je namreč dosegel Apollo 13, in sicer leta 1970 za oddaljenost 400.000 kilometrov od Zemlje.

Kapsula naj bi skoraj teden dni preživela v Lunini orbiti, preden se bo vrnila domov 11. decembra.

Glavni cilj misije brez posadke je preizkusiti toplotni ščit rakete, ki bo zaščitil astronavte ob ponovnem vstopu, je za Bloomberg povedal Nasin administrator Bill Nelson. "In kako kritično je? Ljudi ne postavite v vesolje, dokler ne mislite, da je varno. Torej je to kritičen preizkus," je dejal.

Preden astronavti zopet stopijo na Luno, je potrebno še veliko storiti. Drugi poskusni let bo poslal štiri astronavte okoli Lune in nazaj, načrtujejo pa ga za leto 2024. Kakšno leto pozneje Nasa namerava poslati še štiri astronavte, pri čemer bi se dva dotaknila Luninega južnega tečaja. Orion pa tudi nima lastnega Luninega pristajalnika, kot ga je imelo vesoljsko plovilo Apollo, zato je Nasa najela SpaceX Elona Muska, da za ta namen zagotovi vesoljsko plovilo Starship.

Vodstvo Nase je nad napredkom misije navdušeno. Težka nosilna raketa Space Launch System se je izkazala za odlično in kapsulo uspešno popeljala na ciljno mesto. Je pa 98-metrska raketa povzročila tudi nekaj škode na ploščadi vesoljskega centra. Sila potiska je bila namreč pri vzletu tako velika, da je odtrgala protipožarna vrata dvigala.

Z 98 metri je nova raketa krajša in tanjša od rakete Saturn V., ki je izstrelila človeško posadko v nizkozemeljsko orbito. Med letoma 1968 in 1972 je v tem sodelovalo 24 astronatov, ki so leteli okrog Lune, 12 od njih je pristalo na Luni.

Orionov let naj bi prvotno trajal 25 dni od vzleta na Floridi do padca v Pacifik. Da dosežemo Luno, pa potrebujemo skoraj en teden. Potem ko kapsula tesno zakroži okoli Lune, vstopi v oddaljeno orbito z oddaljeno točko blizu 64.000 kilometrov. To bi Oriona postavilo približno 435.000 kilometrov od Zemlje, dlje kot Apollo.