Vsaj trije načini, kako vas Facebook in Google še naprej silita, da z njima delite osebne podatke

Zveza potrošnikov Slovenije povzema poročilo norveške potrošniške organizacije, ki ocenjuje, da Facebook in Google manipulirata s svojimi uporabniki v deljenje kar največ informacij o sebi, predvsem s premetenim oblikovanjem strani, vsiljivimi privzetimi nastavitvami ter načinom izbire "vzemi-ali-pusti", ugotavlja analiza zadnjih sprememb zasebnostnih nastavitev teh podjetij.

"S tem kažeta pomanjkanje spoštovanja do uporabnikov, obenem pa gre za zaobhajanje načela, da bi morali imeti potrošniki dejansko možnost nadzora nad svojimi osebnimi podatki in zasebnostjo," pri organizaciji navajajo ugotovitve organizacije Forbrukerradet, ki je pripravila poročilo o spornih praksah Facebooka, Googla in Microsofta (Windows 10).

Številne potrošniške organizacije in druge organizacije, ki se ukvarjajo z varstvom zasebnosti tako v Evropi kot v ZDA, tudi Zveza potrošnikov Slovenije, so se zato obrnile na nadzorne organe v svojih državah in jih pozvale k začetku preiskave, ali je ravnanje navedenih podjetij skladno s pravili GDPR.

Kaj počnejo giganti?

Iz poročila, ki vsebuje tudi analizo pojavnih oken (t.i. ‘pop-up’), ki od potrošnikov zahtevajo izbiro določenih nastavitev zasebnosti, jasno izhaja, da potrošnike silijo oziroma načrtno usmerjajo v izbiro, ki je z vidika varstva osebnih podatkih zanje slabša. Na primer ...

- Raziskava je pokazala, da uporabniki redko spreminjajo privzete nastavitve. V številnih primerih sta Facebook in Google kot privzeto nastavitev določila za uporabnikovo zasebnost najmanj ugodne nastavitve.

- Deljenje osebnih podatkov in uporaba usmerjenega oglaševanja predstavljajo kot izključno pozitivno in koristno za uporabnika, predvsem preko premetene izbire besed in vizualne podobe skupaj z grožnjami o zmanjšanju funkcionalnosti storitev, če bi uporabnik zavrnil privolitev.

- Če želi uporabnik izbrati zanj ugodne nastavitve zasebnosti, je pot do tja bolj kompleksna in zahteva več klikov, izbira pa je ponavadi skrita.

Kot ugotavlja organizacija, so potrošniki po sprejemu GDPR pričakovali več nadzora nad svojimi podatki, a načeloma še vedno ostaja dejstvo, da ima uporabnik le malo izbire nad obdelavo svojih osebnih podatkov in da v veliki meri z obdelavo soglaša že s tem, ko storitev uporablja.