Podjetje zbralo 13 milijonov evrov za obuditev izumrlega dlakavega mamuta

Deset tisoč let po tem, ko so dlakavi mamuti izginili s površine Zemlje, so se znanstveniki lotili ambicioznega projekta, da bi velikane vrnili v arktično tundro. O možnosti ponovnega ustvarjanja mamutov in njihove vrnitve v naravo sicer resno razpravljajo že več kot desetletje, zdaj pa so se jim začele uresničevati sanje. V ponedeljek so raziskovalci napovedali, da bodo dobili nova sredstva, za katera menijo, da bi lahko uresničila njihove sanje, poroča The Guardian.

Denarna injekcija bo znašala 12,7 milijona evrov, ki jih je zbralo podjetje za bioznanost in genetiko Colossal. Ustanovila sta ga podjetnik na področju tehnologije in programske opreme Ben Lamm in profesor genetike na harvardski medicinski šoli George Church, ki je pionir novih pristopov urejanja genov.

Znanstveniki so si zadali uresničiti prvotno zamisel o hibridu med slonom in mamutom, tako da bodo v laboratoriju izdelali zarodek z mamutovim DNK. Izhodišče so kožne celice azijskih slonov, ki jim grozi izumrtje. Te bodo reprogramirali v bolj vsestranske matične celice z mamutovim DNK. Posebne geni, ki določajo dlako mamuta, izolacijske maščobne plasti in druge prilagoditve na hladna podnebja bodo identificirali s primerjavo genomov mamutov, pridobljenih iz zamrznjenih vzorcev dlakavih mamutov, s tistimi iz sorodnih azijskih slonov, opisuje The Guardian. 

Jajce bodo nato stimulirali, da se bo začelo deliti, in ga prenesli v nadomestno mater ali umetno maternico. Če bo šlo vse po načrtu – in ovir pri tem ni malo – raziskovalci upajo, da bodo v šestih letih dobili prve nove živali. "Naš cilj je narediti slona, odpornega na mraz, vendar bo videti in se bo obnašal kot mamut. Ne zato, ker poskušamo kogar koli pretentati, ampak zato, ker želimo ustvariti bitje, ki je funkcionalno enakovredno mamutu in bo lahko v današnjem času uživalo pri minus 40 stopinjah Celzija in delalo vse, kar počnejo sloni in mamuti – zlasti podirajo drevesa," je pojasnil Church za The Guardian. 

Po navedbah The Guardiena je projekt nastal kot prizadevanje znanstvenikov, da bi ohranili azijske slone. Menijo, da če jih bodo opremili z lastnostmi, ki omogočajo boljše prilagoditve na življenje na velikih arktičnih območjih, jim bo to uspelo. Znanstveniki poleg tega verjamejo, da bi uvedba čred hibridov med sloni in mamuti v arktično tundro lahko pripomogla k obnovi degradiranega habitata in pri boju proti nekaterim vplivom podnebne krize. Z rušenjem dreves bi lahko na primer nova vrsta pomagala obnoviti nekdanja arktična travišča, poroča The Guardian.

Razmišljanja strokovnjakov o projektu

Vsa stroka ni prepričana, da je ustvarjanje mamutom podobnih živali v laboratoriju najučinkovitejši način za obnovo tundre. "Moje osebno razmišljanje je, da podane utemeljitve – zamisel, da bi lahko geoinženiring arktičnega okolja uporabili s čredo mamutov – niso verjetne," je dejala Victoria Herridge, evolucijska biologinja iz Prirodoslovnega muzeja v Londonu. "Področje, na katerem bi morali narediti ta poskus, je ogromno. Govorite o stotinah tisoč mamutov, od katerih pa mora vsak skozi 22 mesecev trajajočo nosečnost in potrebuje 30 let, da odraste," je argumentirala.

Lamm pa je dejal: "Naš cilj ni le vrniti mamuta, ampak vrniti križane črede, ki se uspešno znova razmnožujejo nazaj v arktično regijo."

Ali bi se azijski sloni želeli pariti s hibridi, za zdaj ni znano. "Morda bi jih morali malo postriči," je razmišljal Church.

Gareth Phoenix, profesor ekologije rastlin in globalnih sprememb na Univerzi v Sheffieldu, po navedbah The Guardiana meni: "Čeprav za zaustavitev podnebnih sprememb potrebujemo številne različne pristope, moramo tudi odgovorno uvesti rešitve, da se izognemo nenamernim škodljivim posledicam. To je velik izziv na prostrani Arktiki, kjer v različnih okoljskih pogojih obstajajo različni ekosistemi. Na primer, mamute predlagajo kot rešitev za preprečevanje odmrzovanja večne zmrzali, ker bi podirali drevesa, poteptali in stisnili bi zemljo, krajina bi se tako spremenila v travnike, kar bi lahko pomagalo ohraniti tla hladna. V gozdnatih arktičnih regijah pa vemo, da so prav drevesa in mah lahko ključnega pomena pri zaščiti večne zmrzali. Zato je odstranitev dreves in potepanje mahu zadnja stvar, ki si jo želimo."