Ostanek kitajske rakete se bliža Zemlji. Kam bo priletel?

"Vsem, ki ste spremljali prejšnje izstrelitve, gremo spet," je ob ponedeljkovi izstrelitvi rakete 5B dejal svetovalec glavnega inženirja v družbi Aerospace Corporation Ted Muelhaupt. Kitajska izstrelitev omenjenega modela namreč pomeni nevaren leteči odpadek za Zemljane, saj država slednjih po opravljeni nalogi ne spremlja. Svetovalec Muelhaupt je ob tem poudaril, da je zaradi aktualnega kosa kitajskega železa ogroženih 88 odstotkov populacije, kar je 7 milijard ljudi. 

Kitajska vesoljska smet grozi Zemljanom, ki živijo v Severni ali Srednji Ameriki, južnih delih Evrope, Afriki, Avstraliji ali Oceaniji. Raziskovalcem vesoljske agencije zaenkrat še ni uspelo izračunati bolj točnega mesta udara, tla pa bo del rakete zagotovo dosegel danes, poroča Space.com. 

"Nenadzorovan vstop v zemljino atmosfero pomeni, da nimamo ukrepov, s katerimi bi zagotovili, da bi ostanki tega velikega predmeta pristali na neposeljenem območju," je za Newsweek razložil profesor naprednih tehnologij in materialov na univerzi v Aucklandu Ralph Cooney. Odpadek bo tako prepuščen gravitaciji in drugim silam. Zaradi pospeškov in vročine bi lahko razpadel na več delov, da bi ob vstopu v atmosfero popolnoma razpadel, pa je zaradi njegove velikosti malo verjetno. Ocenjujejo pa, da bo ostanek plovila ob vračanju na površje izgubil od 18 do 21 ton in tla dosegel kot od dvo- do pettonski kos pločevine.  

Kljub temu raziskovalci mirijo, da obstaja veliko večja verjetnost, da bi zadeli na loteriji, kot da bi katerokoli osebo zadel nekaj deset metrov dolg predmet. "Tveganje, da bi pločevina zadela osebo, je šest na 10 milijard," so razložili. Nasini splošni izračuni kažejo, da je verjetnost srečanja človeka z vesoljskim odpadkom ena proti 3200. 

Kitajska v okolico Zemlje spustila že več nevarnih odpadkov

Kot že omenjeno, pa ne gre za prvi tovrstni incident. Kitajski modeli raket Dolgi pohod 5B je zasnovan tako, da po odcepitvi tovora jedrna stopnja rakete, ki služi kot njen hrbet, ostane v Zemljini bližini, dokler je planet ne začne vleči proti površju. Večina ostalih raket je zasnovana tako, da njihovi ostanki kmalu po vzletu na površje padejo na prej točno določeno lokacijo. Večina agencij padec tudi nadzoruje. 

A ne Kitajska. Julija je njihov med pet in pol ton ter 10 ton težak raketni hrbet strmoglavil v Indijski ocean, še en del druge rakete Dolgi pohod 5B je v Indijski ocean padel aprila 2021. Ob prvi izstrelitvi tega modela kitajskega plovila so njeni ostanki zadeli Slonokoščeno obalo. 

Ker so podobni incidenti v zadnjem času vse bolj pogosti, se nekatere zahodne države nagibajo k vzpostavitvi mednarodnih zakonov ali smernic glede vesoljskih odpadkov. Ti bi lahko preprečili takšne incidente, je prepričan tudi Muelhaupt. "Mednarodni zakoni so glede teh vračanj stvari na Zemljino površje zelo nejasni. V resnici niti ni pravih zakonov ali mednarodnih pogodb, ki bi urejale, kaj lahko storimo s stvarjo, ko se ta vrne na Zemljo," pa je v četrtek izpostavil izvršni direktor Centra za študije orbitalnih odpadkov Marlon Sorge. Ob tem je poudaril, da zaradi manka slednjega ni niti nadzora nad onesnaževanjem vesolja. 

Države so Kitajsko ob izstrelitvi drugih modulov in nenadzorovanih padcev odpadkov raket ostro kritizirale. Kitajska vlada pa se medtem na pozive odziva s komentarji, da "zahod slednje po nepotrebnem razglablja," pravi Muelhaupt. 

Zadnji izmed treh modulov

Kitajska je z raketo Dolgi pohod 5B v začetku tedna izstrelila zadnjega od treh modulov, potrebnih za dokončanje svoje vesoljske postaje. Lansiranje laboratorijskega kabinskega modula Mengtian, kar pomeni 'sanje o nebesih', sledi uspešnemu dodatku modula Wentian kitajski postaji Tiangong v mesecu juliju. Laboratorijski modul, imenovan Mengtian, je vzletel z vesoljskega centra Wenčang na kitajskem otoku Hainan. 

Nebeška palača bo, ko bo končana, druga stalna vesoljska postojanka poleg Mednarodne vesoljske postaje (ISS). Če bo ISS leta 2024 prenehala delovati, kot je načrtovano, bo Kitajska postala edina država z vesoljsko postajo.